Bosna in Hercegovina: Razlika med redakcijama

odstranjenih 27 zlogov ,  pred 8 meseci
m
brez povzetka urejanja
m
=== Osmansko cesarstvo ===
 
Čas po Tvrtku je pomenil zaton moči bosanske države, leta 1448 je [[Štefan Vukčić]] od nje uspel celo odcepiti Hercegovino. Ozemlje Bosne pa je bilo med prvimi na poti [[Osmansko cesarstvo|osmanskih]] osvajalcev v notranjost [[Evropa|Evrope]], tako je bilo zasedeno že med letoma 1463 in 1483. To je bil začetek več kot 400 let trajajočega otomanskegaosmanskega vpliva, ki je dodobra spremenil še danes značilno kulturno krajino. Nova oblast je kmalu prinesla naselitev [[judi|judov]] in [[muslimani|muslimanov]]: prvi so bili tjakaj pregnani leta [[1492]] iz [[Španija|Španije]], drugi pa so bili imigranti iz preostalih delov OtomanskegaOsmanskega imperijacesarstva. Kasneje se je [[islam|muslimanska vera]] utrjevala zlasti s spreobračanjem domačega prebivalstva.
 
Bosna je bila poleg [[Albanija|Albanije]] edina regija osmanske Evrope, kjer so kristjani v večjem številu religijo zamenjali za muslimansko. Najverjetnejšo razlago gre iskati v dejstvu, da je bila vera v tem mejnem območju velikih religij le slabo institucionalizirana, zraven tega je sprejetje islama pomenilo možnost vključenja v vladajoči družbeni sloj - Bosna je tako edini primer Osmanskega cesarstva, kjer je domače islamizirano prebivalstvo (v tem primeru muslimanski Slovani) vladalo nižjim razredom kristjanov.
=== Avstro-Ogrska ===
 
Nemiri so leta 1875 prerasli v [[kmečka vstaja|kmečko vstajo]], ki je v naslednjem letu dosegla tudi [[Bolgarija|Bolgarijo]] in nakazovala mednarodno krizo. 1877 je [[Rusija]] [[OtomanskiOsmanskemu imperij|Otomanskemu imperiju]]cesarstvu napovedala vojno in se že v naslednjem letu bližala prestolnici [[Carigrad]], zato je propadajoči imperij na [[berlinski kongres|berlinskem kongresu]] privolil v rešitev razmer z [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskim]] [[Aneksijska kriza|okupiranjem in upravljanjem bosanskega ozemlja]]. Zamenjava oblasti sicer ni potekala gladko zaradi lokalnega odpora v prvi vrsti muslimanskega, pa tudi pravoslavnega prebivalstva - razmere so se stabilizirale s pomočjo 82.000-glave armade šele po štirih mesecih. Mnogi muslimani so vtem emigrirali v preostanek otomanskeosmanske države, a se njihovi strahovi glede poseganja Avstro-Ogrske v družbeno in zemljiškoposestno ureditev Bosne niso uresničili. Nova država se je bolj kot na druge teme osredotočila na gospodarsko preobrazbo regije.
 
Bosna je bila Avstro-Ogrskemu cesarstvu uradno priključena leta [[1908]], a to ni zadušilo takratnih zgodnjih idej [[Hrvati|hrvaškega]] in [[Srbi|srbskega]] [[nacionalizem|nacionalizma]], ki so slonele na prepričanju, da so bosanski muslimani zgolj islamizirani Srbi oziroma Hrvati. V svojem vzponu je bila zlasti v tridesetih letih [[19. stoletje|19. stoletja]] tudi [[panslavizem|panslovanska ideja]], ki je zagovarjala združitev vseh [[južni Slovani|južnih Slovanov]] v eno državo. Njen pripadnik je bil v okviru gibanja [[Mlada Bosna]] tudi [[Gavrilo Princip]], ki je v znak protesta avstro-ogrske nadvlade nad južnoslovanskimi narodi 28. junija [[1914]] v [[Sarajevo|Sarajevu]] streljal na in ubil državnega prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]]. Po nizu zapletov je prizadeto cesarstvo mesec dni zatem Srbiji napovedalo vojno in s tem vnelo [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. V njenem času je večina [[bosanski Srbi|bosanskih Srbov]], [[bosanski Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|muslimanov]] ostala zvesta Avstro-Ogrski.
== Kultura ==
=== Glasba ===
Tradicionalne bosanske pesniške oblike so [[ganga]], [[rera]], iz časov OtomanskegaOsmanskega cesarstva pa je najbolj znana [[sevdalinka]]. Prav tako je priljubljena [[pop]] in [[rock]] glasba, znani glasbeniki so: [[Goran Bregović]], [[Davorin Popović]], [[Kemal Monteno]], [[Zdravko Čolić]], [[Edo Maajka]], [[Dino Merlin]] in [[Tomo Miličević]]. Iz časov Jugoslavije so popularne številne pop/rock skupine: [[Bijelo Dugme]], [[Indexi]], [[Plavi orkestar]], [[Zabranjeno pušenje]]; in sedanji [[Dubioza kolektiv]]. Znani skladatelji klasične glasbe so [[Đorđe Novković]], [[Esad Arnautalić]] in [[Kornelije Kovač]].
 
V zadnjih desetletjih je izredno priljubljena tudi izrazito komercialna [[turbofolk]] glasba.
=== Gastronomija ===
[[Slika:Cevapcici.JPG|thumb|right|220px|Čevapčiči, značilna bosanska jed]]
Bosanska kuhinja je mešanica zahodnih in vzhodnih vplivov. Ker je bila Bosna 500 let pod vladavino OtomanovOsmanov, je bosanska kuhinja zelo podobna turški, grški in ostalim, ki so spadale v OtomanskoOsmansko državo. Vladavina Avstrije pa je pozneje prinesla še vplive iz srednje Evrope. Znana je po uporabi številnih začimb, vendar v zmernih količinah. Jedi so večinoma lahke, saj se kuhajo v velikih količinah vode,; omake pa so povsem naravne, narejene iz naravnih zelenjavnih sokov. Značilna zelenjava je krompir, paradižnik, čebula, česen, poper, kumare, buče, korenje, zelje, gobe, špinača, fižol in paprika, poleg te pa še mleko, slive in kisla smetana imenovana [[pavlaka]]. Značilne mesne jedi vsebujejo svinjino, [[govedina|govedino]] in [[jagnjetina|jagnjetino]]. Lokalne specialitete so: [[čevapčiči]], [[burek]], [[dolma]], [[sarma]], [[pilaf]], [[golaž]], [[ajvar]] in številne slaščice, značilne za turški svet.
 
V [[Hercegovina|Hercegovini]] pridelujejo tudi vinsko trto in vino, med žganimi pijačami pa sta najpogostejši [[slivovka]] (''rakija'') in [[sadjevec]] (''jabukovača''). V času Jugoslavije so v hercegovskih distilarnah pridelali velike količine [[vinjak]]a, s katerimi so zalagali jugoslovansko industrijo alkoholnih pijač.
29.123

urejanj