Bosna in Hercegovina: Razlika med redakcijama

=== OtomanskiOsmansko imperijcesarstvo ===

Čas po Tvrtku je pomenil zaton moči bosanske države, leta 1448 je [[Štefan Vukčić]] od nje uspel celo odcepiti Hercegovino. Ozemlje Bosne pa je bilo med prvimi na poti [[OtomanskiOsmansko imperijcesarstvo|otomanskihosmanskih]] osvajalcev v notranjost [[Evropa|Evrope]], tako je bilo zasedeno že med letoma 1463 in 1483. To je bil začetek več kot 400 let trajajočega otomanskega vpliva, ki je dodobra spremenil še danes značilno kulturno krajino. Nova oblast je kmalu prinesla naselitev [[judi|judov]] in [[muslimani|muslimanov]]: prvi so bili tjakaj pregnani leta [[1492]] iz [[Španija|Španije]], drugi pa so bili imigranti iz preostalih delov Otomanskega imperija. Kasneje se je [[islam|muslimanska vera]] utrjevala zlasti s spreobračanjem domačega prebivalstva.

Bosna je bila poleg [[Albanija|Albanije]] edina regija otomanskeosmanske Evrope, kjer so kristjani v večjem številu religijo zamenjali za muslimansko. Najverjetnejšo razlago gre iskati v dejstvu, da je bila vera v tem mejnem območju velikih religij le slabo institucionalizirana, zraven tega je sprejetje islama pomenilo možnost vključenja v vladajoči družbeni sloj - Bosna je tako edini primer OtomanskegaOsmanskega imperijacesarstva, kjer je domače islamizirano prebivalstvo (v tem primeru muslimanski Slovani) vladalo nižjim razredom kristjanov.

Muslimanska slovanska elita si je do [[19. stoletje|19. stoletja]] zagotovila veliko mero notranje neodvisnosti od centralne oblasti in je zato nasprotovala takratnim reformam ([[tanzimat]]), ki bi modernizirale družbeni ter upravni sistem in zmanjšale pravice lokalnih vladajočih elit do izkoriščanja že tako slabo preskrbljenega in posledično upornega prebivalstva. Izrazita trenja so zato v najpoznejšem obdobju otomanskeosmanske prisotnosti v Evropi potekala tako med lokalnimi in centralnimi oblastmi kot med krščanskim ruralnim prebivalstvom in lokalnimi oblastmi.