[[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|Naselitev Slovanov na današnjem slovenskem etničnem prostoru]] je potekala v dveh naselitvenih valovih. Prvi val, ki je prišel s severa, je [[datum|datiran]] okoli leta [[550]]. Ti [[Slovani]] so pripadali [[zahodnoslovanska jezikovna skupina|zahodnoslovanski jezikovni skupini]], prihajali pa so verjetno s področja [[Moravska|Moravske]].
Drugi, pomembnejši naselitveni val, ki je prišel z jugovzhoda, je datiran po letu [[568]], ko so se umaknili z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo [[Langobardi]]. V izpraznjeni prostor, ki so ga deloma še naseljevali ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], so se začeli naseljevati [[Slovani]], ki so na to območje prodrli s pomočjo [[Avari|Avarov]].
Ob slabitvi avarske oblasti nad Slovani v vzhodnih Alpah in [[Panonija|Panoniji]] se je na prostoru južne [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] v začetku [[7. stoletje|7. stoletja]] razvila relativno samostojna ''krajina Slovanov'' (''marca Vinedorum'') s svojim [[knez]]om. Med letoma [[623]] in [[658]] so bili Alpski Slovani združeni pod kraljem [[Samo]]m v t. i. Samovo plemensko zvezo, ki je po Samovi smrti propadla, neodvisnost pa je ohranila plemenska kneževina na območju današnje avstrijske [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]], imenovana [[Karantanija]].
===Alpski Slovani v Frankovskem in Svetem rimskem cesarstvu===
Zaradi vse hujšega pritiska [[Avari|Avarov]] na Karantanijo z vzhoda je ta sprejela zvezo z Bavarci leta [[745]] in pozneje priznala tudi [[Franki|Franke]] za svoje vladarje. V 8. stoletju je počasi prevzela krščansko vero. Zadnja kneževina v tem obdobju je bila Kocljeva kneževina v Panoniji, ki je zgubila svojo samostojnost leta [[874]]. Po porazu Ogrov ([[Madžari|Madžarov]]) pri [[Augsburg]]u leta [[955]] je izločil cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], Oton II., Karantanijo iz Bavarske, z ustanovitvijo Koroške vojvodine leta 976. Okrog Koroške se je na meji cesarstva oblikoval tudi venec mejnih grofij: [[Karantanska marka|Karantanske marke]], [[Podravska marka|Podravske]] in [[Savinjska marka|Savinjske marke]] ter [[Kranjska|Kranjske]].
