John Maynard Keynes: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dodan preveden uvod iz enwiki. |
Dodajanje virov. |
||
Vrstica 2:
'''John Maynard Keynes, 1. baron Keynes iz Tiltona'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.oxforddnb.com/view/10.1093/ref:odnb/9780198614128.001.0001/odnb-9780198614128-e-34310|title=Keynes, John Maynard, Baron Keynes|date=|accessdate=25. 3. 2020|website=Oxford Dictionary of National Biography|publisher=|last=Cairncross|first=Alec}}</ref>''', CB FBA,''' [[Angleži|angleški]] [[ekonomist]], * [[5. junij]] [[1883]], † [[21. april]] [[1946]].
Keynes je bil eden najpomembnejših britanskih ekonomistov in političnih teoretikov moderne dobe, ki je s svojimi idejami temeljito spremenil teorijo in prakso [[Makroekonomija|makroekonomije]] in ekonomske politike vlad. Najprej jo je razvijal matematično, nato pa je nadgradil in dodobra izpopolnil prejšnje delo o vzrokih poslovnih ciklov in je postal eden najvplivnejših ekonomistov 20. stoletja.<ref>Yergin & Stanislaw 2002, strani 39–42.</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/7682887.stm|title=How to kick-start a faltering economy the Keynes way|date=22. 10. 2008|accessdate=25. 3. 2020|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=bZ5sBgAAQBAJ&pg=PP1&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|title=Reintroducing Macroeconomics: A Critical Approach: A Critical Approach|date=|accessdate=25. 3. 2020|website=Google Books|publisher=|last=Cohn|first=Steven Mark}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://econjwatch.org/file_download/487/DavisMay2011.pdf?mimetype=pdf|title=Economics Professors’ Favorite Economic Thinkers, Journals, and Blogs (along with Party and Policy Views)|date=|accessdate=25. 3. 2020|website=EJW|publisher=|last=Davis|first=William L.|last2=Figgins|first2=Bob|last3=Hedengren|first3=David|last4=Klein|first4=Daniel B.}}</ref> Velja za utemeljitelja moderne makroekonomije, njegove ideje so znane kot šola keynesijske ekonomije, h kateri spadajo tudi različni odmiki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Keynes: The Return of the Master|last=Skidelsky|first=Robert|publisher=Public affairs|year=2010|isbn=978-1-58648-897-0|location=Cambridge|page=|cobiss=}}</ref>
V času velike depresije v tridesetih letih prejšnjega stoletja je Keynes vodil revolucijo v ekonomskem razmišljanju in izzival ideje neoklasične ekonomije, ki so trdile, da bodo prosti trgi kratkoročno in srednjeročno samodejno zagotovili polno zaposlitev, če bodo delavci prilagodljivi v svojih plačnih zahtevah. Trdil je, da skupno povpraševanje (skupna poraba v gospodarstvu) določa splošno raven gospodarske aktivnosti in da neustrezno skupno povpraševanje vodi v daljša obdobja visoke brezposelnosti. Zavzemal se je za uporabo fiskalne in denarne politike za ublažitev škodljivih učinkov gospodarskih recesij in depresij. Te ideje je podrobno predstavil v svojem glavnem delu ''Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja'', ki je bilo objavljeno leta 1936. Od srednjih do poznih tridesetih let prejšnjega stoletja so vodilna zahodna gospodarstva sprejela Keynesova priporočila. Skoraj vse kapitalistične vlade so to storile do konca dveh desetletij po Keynesovi smrti leta 1946. Kot vodja britanske delegacije je Keynes sodeloval pri oblikovanju mednarodnih gospodarskih institucij, ustanovljenih po koncu druge svetovne vojne, vendar jih je zaradi več vzrokov zavirala ameriška delegacija.
Keynesov vpliv se je začel zmanjševati v sedemdesetih letih 20. stoletja, deloma kot posledica stagnacije, ki je v tem desetletju zajela angloameriška gospodarstva, deloma pa zaradi kritik [[Milton Friedman|Miltona Friedmana]] in drugih monetaristov,<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=GcmvijkDrEcC&pg=PA43&redir_esc=y|title=Peddling Prosperity: Economic Sense and Nonsense in the Age of Diminished Expectations|date=|accessdate=25. 3. 2020|website=Google Books|publisher=|last=Krugman|first=Paul R.}}</ref> ki so nasprotovali možnosti vlad, da bi regulirale poslovni cikel s fiskalno politiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://time.com/time/magazine/article/0,9171,920558,00.html|title=To Set the Economy Right|date=27. 8. 1979|accessdate=25. 3. 2020|website=Time|publisher=|last=|first=}}</ref> Začetek svetovne finančne krize v letih 2007 in 2008 je ponovno obudil Keynesove zamisli. Keynesijska ekonomija je predstavljala teoretično podlago za ekonomske politike, ki so jih kot odgovor na krizo sprejeli predsednik ZDA [[Barack Obama]], predsednik vlade Združenega kraljestva [[Gordon Brown]] in drugi voditelji vlad.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ft.com/content/8a3d8122-d5da-11dd-a9cc-000077b07658|title=The undeniable shift to Keynes|date=|accessdate=25. 3. 2020|website=Financial Times|publisher=|last=Giles|first=Chris|last2=Atkins|first2=Ralph|last3=Guha|first3=Krishna}}</ref>
Ko je revija ''Time'' Keynesa leta 1999 uvrstila na svoj seznam najpomembnejših ljudi stoletja, so o njem zapisali, da je <nowiki>''</nowiki>njegova radikalna ideja, da bi vlade morale porabiti denar, ki ga nimajo, verjetno rešila [[kapitalizem]].<nowiki>''</nowiki> Časnik ''The Economist'' je Keynesa označil za najbolj znanega britanskega ekonomista 20. stoletja. Obenem je bil Keynes tudi javni uslužbenec, direktor Centralne angleške banke in del Bloomsburyjeve skupine intelektualcev.
| |||