Krez: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Viri: infopolje |
dopolnjeno |
||
Vrstica 1:
[[Slika:
[[Slika:Kroisos stake Louvre G197.jpg|thumb|right|250px|Krez na grmadi, [[Atika|atiška]] rdeča [[amfora]], 500.–490 pr. n. št., [[Louvre]] (G 197)]]
'''Krez'''
Krez je bil pregovorno znan po svojem velikem bogastvu. Herodot in [[Pavzanias (geograf)|Pavzanias]] sta ugotovila, da so se njegovi darovi ohranili v [[Delfi]]h.<ref> Med njimi je lev zlata, ki je padel s svojega sedeža na kup ingotov, ko je tempelj v Delfi zgorel, vendar je bil ohranjen in prikazan v zakladnici Korintčanov, kjer ga je Pausanias videl (Pausanias 10.5.13). Tempelj je zgorel v archonship of Erxicleides, 548–47 pr. n. št.</ref> Padec Kreza je močno vplival na Grke in je določil določeno točko v njihovem koledarju.
Krez je pregovorno znan po svojem velikem bogastvu. Bil je sin [[Aliat II.|Aliata II.]] in je nadaljeval očetovo osvajanje [[Jonija|jonskih]] [[mesto|mest]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. Do [[Grki|Grkov]] je bil prijaznejši od očeta in je celo odobril zatočišče [[Atene|atenskemu]] [[državnik]]u [[Solon]]u.▼
▲
Po izročilu je [[Adrast]], sin [[Frigija|frigijskega]] [[kralja]] [[Gordij]]a pribežal v Lidijo, ko je po pomoti ubil lastnega brata. Krez ga je pozdravil, kasneje pa je Adrast po pomoti ubil tudi njegovega sina in naredil [[samomor]].
Krez se je leta [[547 pr. n. št.]] med pripravami na napad [[Perzija|perzijske]] vojske [[Kir II.|Kira II.
Preden je začel napad, je odšel v preročišče svečenice Pitije v
Krez se je sedaj počutil varnega in začel z napadom na Perzijski imperij. Prestregli so ga blizu [[reka|reke]] [[Halis]] v osrednji [[Anatolija|Anatoliji]], bitka pa je bila neodločena. Kakor je bilo tedaj v navadi, se vojske med zimo niso bojevale. Vendar
Po eni od legend je Kir Veliki ujel Kreza in ga obsodil na smrt na grmadi. Ko je grmada zagorela je začel Krez izgovarjati ime ''Solon'', nakar ga je Kir vpašal koga to kliče, in Krez mu je pojasnil da je modrec Solon prišel k njemu in mu govoril, da se za nikogar do smrti ne more trditi da je bil srečen v življenju, in ga opozoril na spremenljivost sreče. Kir ga je potem oprostil in ga vzel za osebnega svetovalca.
==
[[File:Banville - Ésope, 1893.jpg|thumb|left|Ezop pred Krezom.]]
[[File:Francken Croesus showing his treasures.jpg|thumb|250px|''Krez kaže Solonu svoje zaklade'', Frans Francken mlajši, 17. stoletje.]]
Po Herodotu je Krez naletel na grškega modreca [[Solon]]a in mu pokazal svoje ogromno bogastvo<ref>Herodotus [http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.29.1 1.29–33].</ref>. Krez, zaverovan v lastno bogastvo in srečo, je vprašal Solona, kdo je najsrečnejši človek na svetu in bil razočaran nad Solonovim odgovorom, da so bili trije srečnejši od Kreza: Tell, ki je umrl v boju za svojo državo in brata Kleobis in Biton (dva arhaična grška brata [[kuros]]a iz [[Argos]]a, katerih zgodbe segajo okoli leta 580 pr. n. št.) ki sta mirno umrla v spanju, potem ko je mati molila za njuno popolno srečo, ker sta izkazala sijajno pobožnost tako da sta jo pripeljala na festival. Solon nadalje razlaga, da Krez ne more biti najsrečnejši človek, saj da je človekovo srečo v življenju mogoče presoditi šele po njegovi smrti. Seveda je Krezovo [[hubris]]tično srečo spremenila tragična smrt njegovega ponesrečenega sina in po besedah Kritiasa samomor njegove žene ob padcu Sarde, da ne omenjamo njegovega poraza s Perzijci.
- v [[angleščina|angleščini]]:▼
Intervju je po naravi filozofske diskusije na temo »Kateri človek je srečen?« bolj legendaren in ne zgodovinski. Tako je ''Krezova sreča'' predstavljena kot moralistični [[eksempel]] [[Tihe]], teme, ki je nabrala moč iz 4. stoletja in razkrila svoj pozni datum. Zgodbo je pozneje na novo spoznal in razvil Auzonij v ''Maski sedmih modrecev'', v ''Suda'' (vpis "Μᾶλλον ὁ Φρύξ", ki dodaja Ezop in [[Sedem grških modrecev]]), [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]] pa v svoji kratki zgodbi ''Krez in Fate''.
== Smrt ==
Ni znano, kdaj natančno je umrl Krez, čeprav bi ga bilo mogoče uskladiti s tradicionalnim datumom Kirovega osvajanja Lidije leta 546 pred našim štetjem. V [[Nabonidova kronika|Nabonidovi kroniki]] piše, da je Kir »stopil proti državi -, ubil njenega kralja [32], vzel njegovo imetje, tam postavil svojo garnizon«. Na žalost vse, kar je ostalo od imena države, so sledovi prvega klinopisnega znaka. Dolgo so domnevati, da bi moral biti ta znak LU, da bi bila omenjena država Lidija, Krez pa kralj, ki je bil ubit. J. Cargill pa je pokazal, da je ta teza temeljila na želenem razmišljanju in ne na dejanskih sledeh znaka LU.<ref>J. Cargill, "The Nabonidus chronicle and the fall of Lydia: Consensus with feet of clay", ''American Journal of Ancient History'' '''2''' (1977:97–116).</ref> Namesto tega sta J. Oelsner in R. Rollinger znak prebrala kot Ú, kar lahko pomeni sklicevanje na [[Urartu]]<ref>J. Oelsner, "Review of R. Rollinger, ''Herodots babylonischer logos: Eine kritische Untersuchung der Glaubwürdigkeitsdiskussion'' (Innsbruck: Institut für Sprachwissenschaft 1993)", ''Archiv für Orientforschung'' '''46/47''' (1999/2000:378–80); R. Rollinger, "The Median "empire", the end of Urartu and Cyrus' the Great campaign in 547 BC (Nabonidus Chronicle II 16)", ''Ancient West & East'' '''7''' (2008:forthcoming).</ref>. Ker je Herodotov zapis tudi v tem primeru kronološko nezanesljiv, kot je pokazal J. A. S. Evans, to pomeni, da trenutno nimamo možnosti za povezavo s padcem Sarde; teoretično se je morda zgodil celo po padcu Babilona leta 539 pr. n. št.
== V popularni kulturi ==
Navedbe Krezove legendarne moči in bogastva, pogosto kot simbol človeške nečimrnosti, so številne tako v literaturi kot umetnosti.
== Sklici in viri ==
{{sklici}}
▲- v [[angleščina|angleščini]]:
* [http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.6.1 Herodotovo poročilo o Krezu (iz projekta Perseus)]: glej 1.6-94; vsebuje povezavi na angleško in grško različico
* [http://archive.is/20120629033228/homepage.mac.com/cparada/GML/Croesus.html Poglobljeno poročilo o Krezovem življenju], Carlos Parada
==Zunanje povezave==
{{Commons category|Croesus}}
* [http://www.livius.org Livius], [http://www.livius.org/men-mh/mermnads/croesus.htm Croesus] by Jona Lendering
* [https://web.archive.org/web/20101119122504/http://ancientopedia.com/croesus/ Croesus] on Ancient History Encyclopedia
* [https://www.bbc.co.uk/programmes/b00qm8zg Gold Coin of Croesus] a BBC podcast from the series: "A History of the World in 100 Objects"
* [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Croesus Enciklopedija Britanica]
{{s-start}}
| |||