Hadza: Razlika med redakcijama

Pleme '''HADZA'''  (Hadzabe) so [[Avtohtona vrsta|avtohtona]] [[etnična skupina]]. Sodijo med [[Grmičarji|Grmičarje]] (Bušmane), živijoŽivijo v bušu ([[Savana|savani]]). [[Genetska raznolikost|Genetsko]] niso tesno povezani z drugimi ljudmi. Verjetno se v vsej svoji zgodovini niso selili izven svojega ozemlja. Ves čas živijo kot [[Egalitarizem|egalitarna družba]] [[Nomadi|nomadskih]] [[Lovci in nabiralci|lovcev in -nabiralcev]], enako kot so živeli v pozni [[Kamena doba|kameni dobi]]. So ena redkih še živečih [[Primarne družbe|primarnih družb]].

Govorijo [[Khoisan jezik]], ki še vsebuje [[Kliki|klike]] (opis klikov glej pri geslu Grmičarji) in sega 40.000 let v zgodovino. V zadnjem času se nekateri redki Hadze šolajo in se učijo tudi uradni tanzanijski jezik [[Svahili|swahili]].

Verjetno jih je samo še okoli 1000 -1300 in le nekaj sto jih še živi kot pravi lovci in -nabiralci. Oblasti in [[Misijonar|misijonarji]] si bolj neuspešno prizadevajo, da bi jih vključili v [[Kmetijstvo|poljedelstvo]] in jih stalno naselili. Na začetku 21. stoletja jih najbolj ogroža [[safari]] turizem z obiski [[Turizem|turistov]].

Do nedavnega so se oblačili in obuvali v kože. Danes jih država zalaga z zahodnimi oblekami in natikači iz avtomobilskih gum. Vsak ima en sam kos oblačila (majica, bermuda hlače, krilo, ogrinjalo), ki ga dopolni še sz domačimi kožnimi dodatki in nekaj okrasja ( trakovi, peresa v laseh). Vsi so kratko postriženi (z nožem). Ženske so sedaj oblečene podobno, kot v sosednjih plemenih. 

== SocialnaDružbena organiziranost ==

Če skuša kdo posebej uveljavljati svojo voljo, ali se kako drugače sporečejo, se ostali preselijo in ga pustijo samega. Tako zapuščen se kmalu umiri in pridruži svoji ali kaki drugi skupini. Če se jim želi kdo pridružiti, ga sprejmejo medse. Tako pri njih večkrat najde nov dom kakšno dekle, ki zbeži iz sosednjih plemen, kjer  ženskam ni dobro (mnogoženstvo, obrezovanje, veliko več dela). Če se kakšno dekle iz njihovega plemena poroči v drugo pleme, se skupaj z otroki prej ali slej vrne v rodno skupino, ki jihjo z otroki vred sprejme nazaj.

=== SmrtNevarnosti, smrt ===

Hadze živijo v majhnih skupinah, zato nimajo velike imunske odpornosti in.Zato so jim zelo nevarne razne nalezljive bolezni (ošpice,..). V naravi jih ogrožajo predvsem kače in hijene, ki na daleč zavohajo kri ulovljene živali. DanesV jihpreteklosti ogrožaso tudijim zastrupitevbila znevarna alkoholom.sosednja Pričakovanaplemena, starostpredvsem Masaji, ker so si prisvajala njihov teritorij za svoje pašnike. Če je okoliHadza ubil kašno žival iz masajske črede, so Masaji v povračilo 33ubili letHadzo. ZaKer nekatereHadze sene dapoznajo ugotovitiosebne približnalastnine, starostniso dorazumeli, okrogda 60so letživali lahko last nekoga.

Ko določeno področje izčrpajo, se preselijo na novo lokacijo, za katero vedo, kakšno hrano jim bo lahko nudila. Vse kar imajo, lahko nesejo na hrbtu. Za bivanje si iz svežih vej zgradijo ogrodje (podobno kot šotor iglu), ki ga obložijo s suho travo in drugim primernim raslinjem, na primer sisalom, ki ga imajo v bušu na dosegu roke. To "narobe obrnjeno gnezdo" je nižje od človeka. Gola tla so lahko prekrita s kožo. Notri spita dva ali trije. Ponoči je hladno. Zato si za spanje z ognja vzamejo kakšno še tleče poleno. V deževni dobi se preselijo v skalno področje, kjer lahko vedrijo v naravnih jamah.  Večje skupine običajno taborijo ob baobab drevesu, ki ga lahko uporabljajo kot zavetje in tudi za začasno shrambo, čeprav praviloma hrano vsak dan sproti nalovijo in naberejo, saj je ne konzervirajo. Če ustrelijo veliko žival, recimo žirafo, se začasno preselijo k njej, ker mesa ne morejo prenesti v tabor. Kar pustijo za seboj, ko tabor zapustijo, v nekaj mesecih razpade. Tako od njihovega več tisočletnega bivanja ni nikakršnih ostankov.

Meso in tudi gomolje večinoma pečejo direktno na ognju. Za kuhanje imajo večinoma eno samo posodo. Danes nekateri uporabljajo tudi metalne lončke za pitje in kakšno plastično posodo. To je (različno od skupine do skupine koliko sodobnih predmetov sprejmejo (turističnih daril), vendar vedno samo toliko, kolikor vsak dan rabijo).

Jedo sproti, že ko nabirajo. Neužitne ostanke samo spustijo na tla. Tisti, ki prvi nabere ali ulovi, prvi poje en del in nato podaja še ostalim. Višek odnesejo v tabor. Potrebujejo skoraj tretinjo manj hrane kot belci, čeprav so jim po [[Fiziognomija|fiziognomiji]]rasti (razenzelo popodobni barviin kože) intudi po kretnjah prav taki.

Živali lovijo predvsem z lokom. Vsak mož si sam naredi svoj lok in puščice, kar se nauči že kot otrok. Na puščice pazijo, da jih po izstrelitvi dobijo nazaj. Za vsako žival imajo puščico z drugačno konico. Velike živali lovijo z zastruplenimizastrupljenimi puščicami. Strup deluje samo na kri. Meso ostane užitno. Priprave strupa iz vej grma [[Adenium coetaneum]] se učijo iz roda v rod. Prav tako se naučijo prepoznavati in uporabljati [[zdravilne rastline]], se izogibati strupenim ter ustrojiti kože ubitih živali.

So animisti, vedar nimajo posebnih svetih krajev, verskih voditeljev, idolov, verovanja v posmrtno življenje... Nimajo niti veliko prepovedi (na pr.: ne ubijajo ptice, za katero mislijo, da napoveduje deževno dobo) in niti ritualov. Častijo Sonce in Luno.

Teles si ne tetovirajo ali kako drugače deformirajo. Živijo povsem zliti z naravo. Poznajo preprost ples (nekateri imajo na nogi pripete zvončke) in zelo preprosto godalo z eno struno.

V začetku so svet naseljevali dlakavi velikani Akakaanebe ali Gelanebe (predniki), ki so lovili divjad z ubijalskim pogledom. Hrano so uživali surovo. Niso imeli nobenega orodja in niso poznali ognja, ker na začetku sveta še ni mogel obstajati. Niso gradili koč. Spali so pod drevesi, kot HadzeHadzabe tudi danes v sušni dobi. Nasledili so jih goli velikani Tlaatlanebe. To so bili prvi ljudje. Uporabljali so zdravila in čare. Začeli so epeme obred. Živeli so v jamah.