Redakcija: 12:02, 24. marec 2020 uredi 89.233.119.230 (pogovor) Wod Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:28, 24. marec 2020 uredi razveljavi Upwinxp (pogovor \| prispevki) Administratorji 20.505 urejanj m rv Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{slog\|razlog=slogovna pravila}} '''[[Slovenske ~~Konjice\|Slovenske]]~~ ljudske pesmi''' so se razvijale iz preprostih ljudskih napevov, ki so se s časom nadgrajevali, spreminjali in nato oblikovali v mnogotere različice napeve. Še izrazitejši pretok pesmi in zgodb pa se je povečal, ko so se ljudje začenjali seliti. Te so v največji meri prenašali potujoči [[Pevec\|pevci]] ter [[Godec\|godci]], pa tudi [[vojak]]i, študenti in [[Rokodelec\|rokodelci]]. Peli in igrali so jih ob raznih tradicionalnih praznikih, kot so [[Kupalo]], [[Jurjevo]], [[Koledo]] ali ob družabnih dogodkih, kot so [[Ženitev\|ženitovanja]], [[Sedmina\|sedmine]], [[Veselica\|veselice]], [[Sejem\|sejmi]], [[martinovanje]], [[pust]]ovanje sein siob ~~noob~~zaključkih večjih [[Kmečko delo\|kmečkih del]]; takrat so opevali [[žetev]], [[Košnja\|košnjo]], [[Sečnja\|sečnjo]], [[Mlatenje žita\|mlačvo]], [[oranje]], [[trgatev]], [[ličkanje]]. Slovenske ljudske pesmi so po motivih primerljive z ostalimi slovanskimi ljudskimi pesmimi. ~~mimi.~~ V 19. in 20. stoletju smo Slovenci imeli še zelo velik izbor ljudskih pesmi. Pesmi so po raznih krajih Slovenije prevzemale besedišče z [[dialekt]]om krajevnega jezika in tako je nastajala večja pestrost ter svojski zvok pesmi. V 19. stoletju se je začelo zbiranje slovenskih ljudskih pesmi (poleg ostalega ljudskega izročila). Najpomembnejše pionirsko delo je opravil [[Karel Štrekelj]] s knjigo Slovenske narodne pesmi, ki jo je izdal v več zvezkih konec 19. in v začetku 20. stoletja. Kasneje je bila Štrekljeva zbirka ljudskih pesmi še večkrat ponatisnjena. V 20. stoletju je veliko ljudskih pesmi zbrala in izdala tudi etnologinja [[Zmaga Kumer]].

Slovenske ljudske pesmi: Razlika med redakcijama