Slovenske ljudske pesmi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Wod
Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
m rv
Vrstica 1:
{{slog|razlog=slogovna pravila}}
 
'''[[Slovenske Konjice|Slovenske]] ljudske pesmi''' so se razvijale iz preprostih ljudskih napevov, ki so se s časom nadgrajevali, spreminjali in nato oblikovali v mnogotere različice napeve. Še izrazitejši pretok pesmi in zgodb pa se je povečal, ko so se ljudje začenjali seliti. Te so v največji meri prenašali potujoči [[Pevec|pevci]] ter [[Godec|godci]], pa tudi [[vojak]]i, študenti in [[Rokodelec|rokodelci]]. Peli in igrali so jih ob raznih tradicionalnih praznikih, kot so [[Kupalo]], [[Jurjevo]], [[Koledo]] ali ob družabnih dogodkih, kot so [[Ženitev|ženitovanja]], [[Sedmina|sedmine]], [[Veselica|veselice]], [[Sejem|sejmi]], [[martinovanje]], [[pust]]ovanje sein siob noobzaključkih večjih [[Kmečko delo|kmečkih del]]; takrat so opevali [[žetev]], [[Košnja|košnjo]], [[Sečnja|sečnjo]], [[Mlatenje žita|mlačvo]], [[oranje]], [[trgatev]], [[ličkanje]]. Slovenske ljudske pesmi so po motivih primerljive z ostalimi slovanskimi ljudskimi pesmimi.
 
mimi.
 
V 19. in 20. stoletju smo Slovenci imeli še zelo velik izbor ljudskih pesmi. Pesmi so po raznih krajih Slovenije prevzemale besedišče z [[dialekt]]om krajevnega jezika in tako je nastajala večja pestrost ter svojski zvok pesmi. V 19. stoletju se je začelo zbiranje slovenskih ljudskih pesmi (poleg ostalega ljudskega izročila). Najpomembnejše pionirsko delo je opravil [[Karel Štrekelj]] s knjigo Slovenske narodne pesmi, ki jo je izdal v več zvezkih konec 19. in v začetku 20. stoletja. Kasneje je bila Štrekljeva zbirka ljudskih pesmi še večkrat ponatisnjena. V 20. stoletju je veliko ljudskih pesmi zbrala in izdala tudi etnologinja [[Zmaga Kumer]].