Kilič Arslan II.: Razlika med redakcijama

dodanih 2.634 zlogov ,  pred 2 letoma
nadaljevanje
Brez povzetka urejanja
(nadaljevanje)
 
Kilič Arslan II. je leta 1159 napadel bizantinskega cesarja [[Manuel I. Komnen|Manuela I. Komnena]] ki se je vračal s pogajanj z [[Nur ad-Din|Nur ad-Dinom Zengijem]] v [[Sirija|Siriji]]. Leta 1161 je Manuelov nečak Ivan Kontostefan porazil Kilič Arslana II. Sultan je po porazu odšel v [[Konstantinopel]] in cesarju izkazal svojo poslušnost.<ref>Magdalino, Paul (2011). ''Court and Capital in Byzantium''. V Jeroen Duindam, Tülay Artan, Metin Kunt (ur.). ''Royal Courts in Dynastic States and Empires: A Global Perspective''. Vol. 1. Brill. str. 140.</ref> Leta 1173 je Kilič Arslan, zdaj v miru z Bizantinci, sklenil zavezništvo z Nur ad-Dinom proti [[Mosul]]u.
 
Mirovni sporazum z Bizantinci je trajal do leta 1175, ko je Kilič Arslan odklonil predajo osvojenega ozemlja [[Danišmendi|Danišmendov]] Manuelu I. Komnenu. Na prekinitev sporazuma in morebitno novo vojno sta se obe strani že pred tem pripravljali z gradnjo utrdb in pripravo vojske. Kilič Arslan se je poskušal pogajati, vendar ga je Manuel leta 1176 kljub temu napadel in poskušal osvojiti Konyo. Manuel je bil v bitki s pri Miriokefalonu<ref>Adalian, Rouben Paul (2010). ''Historical Dictionary of Armenia''. Scarecrow Press, Inc. str. 514.</ref> poražen in prisiljen na sklenitev krhkega miru.
 
[[Slika:Türbe Kilij Arslan II.jpg|thumb|200px|levo|Kilič Arslanova grobnica (turbe) na dvorišču Alâeddinove mošeje v Konyi]]
 
Kilič Arslan je leta ujel šampanjskega grofa Henrika I., ki se je vračal iz Jeruzalema.<ref>Hamilton, Bernard (2000). ''The Leper King and His Heirs: Baldwin IV and the Crusader Kingdom of Jerusalem''. Cambridge University Press. str. 150.</ref> Po plačilu odkupnine je bil osvobojen, vendar je kmalu zatem umrl.
 
Leta 1180 je izkoristil nestabilnost Bizantinskega cesarstva po Manuelovi smrti in utrdil svojo oblast na večini [[Sredozemsko morje|sredozemske]] obale Anatolije. Svojega [[vezir]]ja Ihtijarja al-Dina je še isto leto poslal k Nur ad-Dinovemu nasledniku [[Saladin]]u, da bi z njim sklenil zavezništvo. Leta 1182 je nasledil in zasedel bizantinsko mesto [[Kütahya|Cotyaeum]] in leta 1185 sklenil mir s cesarjem [[Izak II. Angel|Izakom II. Angelom]]. Naslednje leto je prenesel oblast na svojih devet sinov, ki so se takoj spopadli za oblast. Kilič Arslanu II. kljub zavezništvu s Saladinom ni uspelo ustaviti vojsk na [[Tretja križarska vojna|tretjem križarskem pohodu]] (1189—1192), ki ga je vodil cesar [[Friderik Barbarossa|Friderik Barbarosa]].
 
V poznem 12. stoletju je bila po Kilič Arslanovem naročilu v Konyi zgrajena [[Alâeddinova mošeja]].<ref>Redford, Scott (1993). "Thirteenth-Century Rum Seljuq Palaces and Palace Imagery". ''Ars Orientalis''. '''23''': 220-221.</ref>
 
==Smrt==
KIlič Arslan II. je umrl leta 1192. Rumski prestol je obljubil svojemu sinu [[Kejhusrev I.|Kejhusrevu I.]]<ref>Cahen, Claude (1969). ''The Turks in Iran and Anatolia before the Mongol Invasions''. V Wolff, Robert Lee, Hazard, Harry W. (ur.). ''A History of the Crusades''. Vol.2. The University of Wisconsin Press. str. 680-681.</ref> Kejhusrevovi bratje so nadaljevali vojno za oblast v drugih delih sultanata.<ref>Peacock, A.C.S., Yildiz, Sara Nur (2015). ''The Seljuks of Anatolia: Court and Society in the Medieval Middle East''. I.B. Tauris. str. 29.</ref>
 
==Sklici==
38.252

urejanj