Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4:
Ustanovljena je bila aprila [[1953]], ko se je dotedanja [[Osvobodilna fronta]] preimenovala na [[4. kongres Osvobodilne fronte|4. kongresu]]. [[27. december|27. decembra]] [[1989]] je prenehala delovati kot [[družbenopolitična organizacija]], ki je vključevala vse druge družbene oz. družbenopolitične organizacije ([[ZKS]], Zvezo sindikatov, [[ZSMS]], [[ZZB NOV]] itd.)
 
Njena vloga je bila množična mobilizacija ljudi za izgradnjo novega družbenega in političnega sistema, imela je tudi ustavno opredeljeno vlogo pri volitvah oz. kandidacijskih postopkih v skupščine vseh ravni kot "množičnega vseljudskega parlamenta". Dejansko pa je bila SZDL transmisija Komunistične partije, (že 1952 preimenovane v [[Komunistična partija Slovenije|Zvezo komunistov]]), zatokatere program je na jugoslovanski ravni tudi uradno prevzela za svojega. Zato so njeni vodilni funkcionarji imeli hkrati visoke funkcije v ZK (do začetka 60. let je bil predsednik SZDL na republiški in zvezni ravni obenem vodilni sekretar ZK), obenem pa so zaradi "videza demokratičnosti in širine" v njene organe vključili tudi bolj ali manj vidnenekatere predstavnike nekdanjih skupin iz OF (Sokoli, krščanski socialisti, kulturniki), čeprav so večinoma že zdavnaj postali komunisti, pa tudi posamezne nekomuniste, ki so bili "prijazni" do socializma (npr. naslovni škof [[Vekoslav Grmič]]). Posebnost slovenske SZDL je bila nekoliko izrazitejša vloga v političnem sistemu zaradi tradicije OF, prav tako pa je njen predsednik ustavno zagotovljeno članstvo v Predsedstvu SRS (poleg predsednika CK ZK, ki je imel izključno pravico do članstva "po funkciji" v drugih republikah in Predsedstvu SFRJ).
 
Bila je del [[SZDL Jugoslavije]], katere predsednik je bil do 1964 [[Josip Broz - Tito]], potem so se predsedniki redno menjavali. Iz Slovenije so bili generalni sekretarji zvezne konference SZDLJ [[Edvard Kardelj]] (1953-60), [[Beno Zupančič]] (1967-71) in [[Marjan Rožič]] (1972-78); ta je bil kot član predsedstva zvezne konference 1982-87 1 leto tudi njen predsednik, podpredsednica pa je bila v 60. letih [[Lidija Šentjurc]].