Pčinja: Razlika med redakcijama

Reka nadaljuje pot proti zahodu po severnem obronku [[Široka planina|Široke planine]]. Pri vasi [[Šajince]] dobi desni pritok ''Koćurico'' in zavije proti jugu skozi ozko dolino med gorama [[Rujen]] in [[Kozjak (gora)|Kozjak]]. Okoli 12,8 km doline do makedonske meje je zaradi ohranjenosti narave in velike [[Biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] zavarovane kot krajinski park ''Dolina Pčinje'' velikosti 2606 hektarov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dolinapcinje.org/cir/Siteview.asp?ID=6|title=Река Пчиња|accessdate=23. 3. 2020|website=dolinapcinje.org|publisher=ПИО Долина Пчиње|language=sr}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Dolina Pčinje je predeo zaštićenih vrsta i organske hrane: Pod upravom je Srpske pravoslavne crkve i ovde se krije preko 140 vrsta ptica|date=17. 2. 2019|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/3033784-dolina-pcinje-je-predeo-zasticenih-vrsta-i-organske-hrane-pod-upravom-je-srpske-pravoslavne-crkve-i-ovde-se-krije-preko-140-vrsta-ptica-foto|language=sr|work=Telegraf.rs}}</ref> Po 52 kilometrih toka v Srbiji<ref name="stat2017" /> reka v bližini [[Samostan|samostanasamostan]]a [[Prohor Pčinjski|Prohorja Pčinjskega]] prečka mejo in vstopi v Severno Makedonijo.

Preostalih 83 kilometrov v Severni Makedoniji Pčinja teče rahlo proti jugozahodu. Teče skozi vasi Karlovce, Dragomance, Strnovac, Vojnik, Klečevce, Pčinja, Studena Bara, Gorno Konjare, Dolno Konjare in mestece [[Katlanovo]], kjer se nahaja ''Katlanovska Banja'', ene najbolj poznanih makedonskih [[Terme|term]]. Tok Pčinje v Makedoniji tvori mikroregiji Sredorek in Kotorci, ki ju razmejuje 8 kilometrov dolga [[Badarska soteska]]. V spodnjem toku Pčinja teče ob zahodnem robu Gradištanske planine in se izliva v [[Vardar]] na približno polovici poti med [[Skopje|Skopjem]]m in [[Veles, Severna (mesto)Makedonija|Velesom]].