Rastline: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 88.200.117.119 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Upwinxp Oznaka: vrnitev |
yeet |
||
Vrstica 1:
{{Taksonomka
| color = lightgreen
Vrstica 36 ⟶ 35:
}}
'''Rastlíne''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Plantae''') so eno
[[kraljestvo (biologija)|kraljestev]] [[živo bitje|živih bitij]], v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih [[vrsta (biologija)|vrst]]. Skupina vključuje splošno razširjene in poznane življenjske oblike, kot so [[drevo|drevesa]], [[cvetnice]], [[trave]], [[praprotnice]] in [[mahovi]], izključuje pa [[rdeče alge|rdeče]] in [[rjave alge]], [[živali]], [[glive]], [[arheje]] ter [[bakterije]]. Za rastline je značilno, da razen izjem pridobivajo energijo za rast in delovanje organizma iz [[Sonce|sončne]] [[svetloba|svetlobe]] s pomočjo procesa [[fotosinteza|fotosinteze]], ki poteka v [[kloroplast]]ih, poleg tega imajo njihove [[rastlinska celica|celice]] [[celična stena|celične stene]], grajene iz [[celuloza|celuloze]]. Z rastlinami se [[znanost|znanstveno]] ukvarja [[botanika]], ki je panoga [[biologija|biologije]]. V preteklosti so med rastline uvrščali tudi alge, glive in druge nesorodne [[avtotrof]]ne organizme, to tradicijo botanika do neke mere ohranja še danes. Skupnosti vseh rastlin na določenem območju v določenem času pravimo '''flora'''.
== Kaj je rastlina ==
[[Aristotel]] je razdelil vsa živa bitja na [[živali]], ki se lahko premikajo, da si ulovijo hrano in [[rastlina|rastline]], ki se na splošno ne premikajo ali imajo [[čut]]ne [[organ (biologija)|organe]]. V [[Carl von Linné|von Linnéjevem]] sistemu so postale rastline kraljestvo Vegetabilia (kasneje ''Metaphyta'' ali ''Plantae''). Od takrat naprej je bilo jasno, da so ''Plantae'', kakor so bile določene na začetku, vsebovale različne nesorodne skupine, [[glive]] ter različne skupine [[alge|alg]], ki so bile
v nova kraljestva. Vseeno jih pogosto obravnavajo kot rastline v različnih sobesedilih. === Današnja definicija rastlin (Plantae) ===
<br />
{| class="wikitable"
|-
Vrstica 95 ⟶ 121:
Način kako so skupine zelanih alg kombinirane in poimenovane se med avtorji zelo razlikujejo.
Izven uradnih lmao
Izven uradnih znanstvenih okvirih, izraz "rastlina" pomeni povezavo z določenimi lastnosti, kot so večceličnost, celuloza in fotosinteza<ref name="urlplant[2] - Definition from the Merriam-Webster Online Dictionary">{{cite web |url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/plant%5B2%5D |title=plant[2] - Definition from the Merriam-Webster Online Dictionary |format= |work= |accessdate=2009-03-25}}</ref><ref name="urlplant (life form) -- Britannica Online Encyclopedia">{{cite web |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/463192/plant |title=plant (life form) -- Britannica Online Encyclopedia |format= |work= |accessdate=2009-03-25}}</ref>.▼
▲
=== Skupine rastlin ===
Vrstica 197 ⟶ 225:
==== Plod ====
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Ko se znotraj cveta oblikujejo semena, se deli cveta razvijejo v plod. Poznamo številne vrste in oblike plodov. Nekateri izmed njih, ki sodijo k zelenjavi – na primer [[paradižnik]] – so pravzaprav [[sadež]]i.▼
▲
==== Razširjanje semen ====
Vrstica 203 ⟶ 233:
== Pestrost rastlin ==
Poznamo več kot 300.000 različnih vrst rastlin. So najrazličnejših oblik in imajo zelo raznovrstne življenjske navade. Tako npr. med rastline uvrščamo nežne, na vlažne življenjske razmere prilagojene mahove iz skupine jetrnjakov, pa tudi [[kaktus]]e, ki so sposobni preživeti puščavsko [[suša|sušo]] in vročino. Med rastlinami najdemo [[koruza|koruzo]] in druge zelnate vrste, ki končajo svoj življenjski krog v enem samem letu, in orjaška mamutovčeva drevesa, ki živijo tisoče let. Prav zaradi velike pestrosti oblik so se lahko rastline prilagodile in preživele v različnih okoljih ter naselile skoraj vsa območja našega planeta. V tem so bile najuspešnejše [[kritosemenke]] ali prave cvetnice (deblo Angiospermophyta), ki so med približno 250.000 različnimi vrstami najštevilnejša in najbolj razširjena rastlinska skupina. Njeni predstavniki uspevajo od tropskih gozdov do polarnih pustinj. Kljub veliki raznovrstnosti imajo vse rastline nekaj pomembnih skupnih lastnosti. Praviloma so vse prave rastline zelene in si s fotosintezo same pridobivajo rastlinsko hrano; večinoma so udi pritrjene v prst ali drugo podlago in se ne morejo samostojno premikati. [[Glive]] (kraljestvo Fungi) in enocelične [[alge]] (iz kraljestva Protista) imajo z rastlinami nekatere skupne lastnosti, zato jih
<br />
{| class="wikitable" border="1" style="float:left; margin-left:1em;"
Vrstica 214 ⟶ 246:
! style="background:lightgreen" align="center" | Približno št. v neformalni skupini
|-
| rowspan="2" style="background:lightgray" valign="top" |
|
| align="left" |
| align="right" | 3.800–4.300 <ref>Van den Hoek, C., D. G. Mann, & H. M. Jahns, 1995. ''Algae: An Introduction to Phycology''. pages 343, 350, 392, 413, 425, 439, & 448 (Cambridge: Cambridge University Press). ISBN 0-521-30419-9</ref><ref name="AlgaeBase_Chlorophyta">{{Citation |last=Guiry |first=M.D. |last2=Guiry |first2=G.M. |year=2011 |title=AlgaeBase : Chlorophyta |publisher=World-wide electronic publication, National University of Ireland, Galway |url=http://www.algaebase.org/browse/taxonomy/?searching=true&gettaxon=Chlorophyta |accessdate=2011-07-26 |lastauthoramp=yes }}</ref>
| rowspan="2" align="right" valign="top" | 8.500
(6.600–10.300)
|-
|
| align="left" |
| align="right" | 2.800–6.000 <ref name="AlgaeBase_Charophyta">{{Citation |last=Guiry |first=M.D. |last2=Guiry |first2=G.M. |year=2011 |title=AlgaeBase : Charophyta |publisher=World-wide electronic publication, National University of Ireland, Galway |url=http://www.algaebase.org/browse/taxonomy/?searching=true&gettaxon=Charophyta |accessdate=2011-07-26 |lastauthoramp=yes }}</ref><ref>Van den Hoek, C., D. G. Mann, & H. M. Jahns, 1995. ''Algae: An Introduction to Phycology''. pages 457, 463, & 476. (Cambridge: Cambridge University Press). ISBN 0-521-30419-9</ref>
|-
| rowspan="3" style="background:lightgray" valign="top" |
|
| align="left" | jetrenjaki
| align="right" | 6.000–8.000 <ref>Crandall-Stotler, Barbara. & Stotler, Raymond E., 2000. "Morphology and classification of the Marchantiophyta". page 21 ''in'' A. Jonathan Shaw & Bernard Goffinet (Eds.), ''Bryophyte Biology''. (Cambridge: Cambridge University Press). ISBN 0-521-66097-1</ref>
| rowspan="3" align="right" valign="top" | 19.000
(18.100–20.200)
|-
|
| align="left" | rogovnjaki
| align="right" | 100–200 <ref>Schuster, Rudolf M., ''The Hepaticae and Anthocerotae of North America'', volume VI, pages 712–713. (Chicago: Field Museum of Natural History, 1992). ISBN 0-914868-21-7.</ref>
|-
|
| align="left" | mahovi
| align="right" | 12,000 <ref name="Goffinet & Buck 2004">{{cite journal |last=Goffinet |first= Bernard |author2=William R. Buck |year=2004 |title=Systematics of the Bryophyta (Mosses): From molecules to a revised classification |journal=Monographs in Systematic Botany |volume=98 |pages=205–239 |publisher= Missouri Botanical Garden Press }}</ref>
|-
| rowspan="2" style="background:lightgray" valign="top" |
|
| align="left" |
| align="right" | 1.200 <ref name="Raven 2005">{{cite book |last=Raven |first=Peter H. |first2=Ray F. |last2=Evert |first3=Susan E. |last3=Eichhorn |year=2005 |title=Biology of Plants |edition=7th |location=New York |publisher=W. H. Freeman and Company |isbn=0-7167-1007-2 }}</ref>
| rowspan="2" align="right" valign="top" | 12.000
(12.200)
|-
|
| align="left" | praprotnice
| align="right" | 11.000 <ref name="Raven 2005" />
|-
| rowspan="5" style="background:lightgray" valign="top" |
|
| align="left" | sagovci
| align="right" | 160 <ref>{{cite book |last=Gifford |first=Ernest M. |first2=Adriance S. |last2=Foster |year=1988 |title=Morphology and Evolution of Vascular Plants |edition=3rd |page=358 |location=New York |publisher=W. H. Freeman and Company |isbn=0-7167-1946-0 }}</ref>
| rowspan="5" align="right" valign="top" | 260.000
(259.511)
|-
|
| align="left" | ginkgo
| align="right" | 1 <ref>{{cite book |last=Taylor |first=Thomas N. |first2=Edith L. |last2=Taylor |year=1993 |title=The Biology and Evolution of Fossil Plants |page=636 |location=New Jersey |publisher=Prentice-Hall |isbn=0-13-651589-4 }}</ref>
|-
|
| align="left" | iglavci
| align="right" | 630 <ref name="Raven 2005" />
|-
|
| align="left" | gnetofiti
| align="right" | 70 <ref name="Raven 2005" />
|-
|
| align="left" | cvetnice
| align="right" | 258.650 <ref>International Union for Conservation of Nature and Natural Resources, 2006. ''[http://www.iucnredlist.org/ IUCN Red List of Threatened Species:Summary Statistics]''</ref>
| |||