Wikipedija

Trst: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
RStular (pogovor | prispevki)
1.540 urejanj
m Redakcija 5290729 uporabnika 193.2.191.81 (pogovor) razveljavljena
Oznaka: razveljavitev
Mivanci (pogovor | prispevki)
214 urejanj
Več pomembnih dopolnil in popravek lažnih italijanskih trditev o povojnem infojbiranju. Preberite si knjige italiajsek zgodovinarke Alessandre Kerssevan, publicistke Claudie Cernigoi v slovenščini pa Fojbo laži Miloša Ivančiča ki ima v spletni izdaji tudi priložene do sedaj tajne dikumente iz lundonskega, Tržaškega in Dolinskega arhiva. https://issuu.com/milos-ivancic/docs/fojba_lazi
Vrstica 76:
=== Prva svetovna vojna ===
[[Iredentizem|Italijanski nacionalisti]] so zaradi ekonomskih razlogov, zaradi avtonomije, ki jo je mesto uživalo, in zaradi politične prevlade bogate elite, ki jo je omogočal veljavni volilni sistem, gledali na avstrijsko nadvlado načeloma z odobravanjem. Kljub temu se je vedno bolj krepil strah pred rastočim slovenskim vplivom v mestu. V obdobju pred letom 1914 je postajala vedno vplivnejša skupina skrajnežev, ki so na Trst gledali kot na »neodrešeno ozemlje« pod tujo nadvlado, njihovi pripadniki so zahtevali priključitev vseh dežel z italijanskim prebivalstvom k Italiji. V obdobju pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je med večinskim italijanskim prebivalstvom vedno bolj širilo prepričanje, da avstrijska oblast podpira težnje Slovencev, da bi s tem omejila italijanski vpliv v mestu. Osebnost, ki jo je treba omeniti v zvezi z italijanskim nacionalizmom, je [[Wilhelm Oberdank]] - italijanski iredentist slovenskega rodu, znan tudi kot Guglielmo Oberdan.
 
<br />
 
=== Prvič pod Italijo ===
Z razpadom [[Avstro-ogrska|Avstro-Ogrske]] ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v [[Rapalska pogodba|Rapallu]] novembra 1920, je Trst skupaj z [[Istra|Istro]] in [[Kvarner]]skimi otoki prešel pod [[Kraljevina Italija|Italijo,]] kar so sile [[Antanta|antante]] s [[Londonski sporazum (1915)|tajnim londonskim sporazumom]] obljubile Italiji, če izda svoje zaveznike in prestopi na njihovo stran. Tako je bila po vojni k Italiji priključena nekdanja avstrijska dežela Trst z okolico, Goriško-Gradiščanska, [[Istra]], ter okraja [[Postojna]] in [[Idrija]] bivše [[Kranjska|Kranjske]].
Tako je bila k Italiji priključena nekdanja avstrijska dežela Trst z okolico, Goriško-Gradiščanska, [[Istra]], ter okraja [[Postojna]] in [[Idrija]] bivše [[Kranjska|Kranjske]].
 
To je bil močan udarec za tržaško gospodarstvo, saj se je mesto znašlo na skrajnem robu države, ki sploh ni potrebovala ne njegovega pristanišča, ne njegovih trgovskih vezi in izkušenj z deželami, ki takrat niso bile zaželene kot komercialni partnerji. Mesto je obubožalo.
 
Poleg gmotnih težav so Tržačani kmalu izkusili tudi izgrede [[fašizem|fašističnih]] skrajnežev, ki so se grobo znašali nad slovenskim prebivalstvom. Uradni napotki za »italijanizacijo« prebivalstva so bili strogo uresničeni, večinoma s silo. Slovenski kulturni center [[Narodni dom v Trstu|Narodni dom]], delo arhitekta [[Maks Fabiani|Maksa Fabianija]] je bil julija 1920 požgan. Večkrat so požgali in uničili uredništva slovenskih časopisov in 120 drugih slovenskih gospodarskih, delavskih in kulturnih ustanov. Že po prvi svetovni vojni se je moralo iz Trsta izseliti okrog 20.000 [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskih]] državljanov, ki so jih nadomestili priseljenci z juga Italije, v naslednjih desetletjih se je iz Julijske krajine izselilo najmanj 105.000 Slovencev in Hrvatov. V času fašizma je bilo zaprtih več deset tisoč Slovencev. Ker je bil tržaški zapor Coroneo premajhen, so jih vozili tudi v [[Koper|Koprski]] zapor, med temi tudi bazoviške junake. V Trstu so nato uredili še mučilnice in zapore v Vili Triste, pri jezuitih, v ulici Cologna in v podzemlju trga Oberdan.
Že po prvi svetovni vojni se je moralo iz Trsta izseliti okrog 20.000 [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskih]] državljanov, ki so jih nadomestili priseljenci z juga Italije, v naslednjih desetletjih se je iz Julijske krajine izselilo najmanj 105.000 Slovencev in Hrvatov. V času fašizma je bilo zaprtih več deset tisoč Slovencev. Ker je bil tržaški zapor Coroneo premajhen, so jih vozili tudi v [[Koper|Koprski]] zapor, med temi tudi bazoviške junake. V Trstu so nato uredili še mučilnice in zapore v Vili Triste, pri jezuitih, v ulici Cologna in v podzemlju trga Oberdan.
 
=== Druga svetovna vojna ===
Vrstica 91:
V Trstu je ves čas vojne deloval tudi posebni inšpektorat italijanske policije Kraljevine Italije, nato pa [[Fašizem|Republike Salo]], od katerega je najbolj znana njegova politična sekcija, imenovana Banda Collotti. Skozi prostore tega inšpektorata je šlo okrog 5000 antifašistov, po večini Slovencev. Trst je imel tudi močno [[kolaboracija|kolaboracionistično]] Guardio civico ([[Vaška straža|mestna straža]]), ki je pobite aktiviste [[OF]] in partizane metala v opuščen [[Bazovica|bazoviški]] rudnik, danes italijanski nacionalni spomenik [[Fojbe|Foiba di Basovizza]].
 
Po podatkih [[ANED]], je od 42 vlakovnih kompozicij, ki so z območja Italije odpeljale deportirance samo v taborišče [[Dachau]], kar 30 odpeljalo s tržaške železniške postaje, večina vlakov iz Trsta pa je šla za [[Auschwitz]], večinoma Slovencev, Hrvatov ter Judov, vendar o njiovemnjihovem številu ni ohranjenih popolnih podatkov.
 
[[Slika:Jugoslovanska vojska v Trstu.jpg|300px|thumb|Jugoslovanska vojska v Trstu, maj 1945]]
Vrstica 98:
[[Slika:La Borsa 25.7.04.JPG|300px|thumb|Poslopje tržaške borze, danes sedež Trgovinske zbornice]]
 
Oblast v mestu so prevzeli [[Jugoslavija|Jugoslovani.]] Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so "Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod nemške okupacije in, izpod [[Italija|italijanske države]]. To pa je bil za ljudi predvsem konec četrt stoletja fašizma. Hkrati pa so Italiji naklonjeni prebivalci Julijske krajine doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, tudiko zato,je kerprišlo jodo je na Tržaškem,osebnih Goriškemmaščevanj in Koprskemaretacij spremljalštevilnih valvojnih nasiljazločincev, kibivših sefašistov jein izražal v aretacijah več tisočev,kolaboracionistov po večini Italijanov, a tudi [[Slovenci|Slovencev]], ki so nasprotovali jugoslovanskemu komunističnemu političnemu načrtu - del aretiranih je bil v presledkih izpuščen; v stotinah naglo izvršenih obsodb - žrtve so bile večinoma vržene v kraška brezna, imenovane [[fojbe]]; ter v deportaciji velikega števila vojakov in civilistov, ki so deloma shirali ali bili ubitiumrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije (med njimi je treba omeniti zloglasnega v [[Borovnica|Borovnici]])."<ref>http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm</ref>
 
Pod pritiskom zahodnih zaveznikov je Jugoslovanska armada zapustila Trst 12. junija 1945. Po njihovem odhodu je italijanska stran, tudi njihovo odporniško gibanje, začela z veliko propagando o domnevnih fojbah v katerih naj bi končalo najprej 600 Italijanov in nekaj novozelandskih vojakov, vendar ko so angleške inženirske enote očistile tako imenovano [[Bazovica|Bazoviško fojbo]], so iz nje potegnile le 13 trupel od tega in to 7 protifašistov, žrtev italijanskega kolaboracionizma, 5 trupel nemških vojakov in nekaj nekaj konjskih kadavrov ostankov vozov, ter truplo vojnega zločinca Maria Fabiana, pomočnika Gaetana Collottija<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gaetano_collotti|title=Tržaška zver Gaetano Collotti|date=|accessdate=|website=ISSUU|publisher=|last=|first=}}</ref>, ki ga je vojaško sodišče kot edinega obsodilo na smrt, pa ga domačini niso hoteli pokopati na svojem pokopališču.<ref>{{Navedi knjigo|title=|last=Ivančič|first=Miloš|publisher=|year=|isbn=978-961-6681-64-3|location=|page=|cobiss=299099648}}</ref>
Pod pritiskom zahodnih zaveznikov je Jugoslovanska armada zapustila Trst 12. junija 1945.
 
=== Po Drugi svetovni vojni ===
Po 40-dnevnem obdobju jugoslovanske ljudske oblasti v Trstu, ob koncu [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] , so bile jugoslovanske vojaške enote zaradi angloameriškega diktata prisiljene zapustiti Trst in se umakniti za t.i. Morganovo linijo. Po sporazumu, ki je bil podpisan v [[Devin, Italija|Devinu]] 20. junija 1945, med angloameriško in jugoslovansko stranjo, je bila ponovno uvedena Julijska krajina. Z uveljavitvijo mirovne pogodbe je bilo septembra 1947 ustanovljeno [[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO) pod upravo zavezniških sil.
{{glavni|Svobodno tržaško ozemlje}}
 
Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Do avtohtonega slovenskega prebivalstva so bili skrajno nenaklonjeni zato so v svojo policijo vključevali tudi bivše vojne zločince iz Mussolinijevega posebnega inšpektorata v slovenske šole pa kot učitelje nameščali politične emigrante iz Slovenije. Razveljavili so vso pravno ureditev prejšnje jugoslovanske uprave in vrnili v prakso staro fašistično zakonodajo, kot na primer o poitalijančevanju slovenskih imen, začasno prepovedali izhajanje Primorskega dnevnika, streljali na Slovence v Škednju, ki so demonstrirali za priključitev k Jugoslaviji in pri tem dva ubili 20 pa ranili, dovolili ponovne napade fašistov na slovenske kulturne domove, pri enem od teh je bila ubita tudi 11 letna Emilia Vrabec, omogočali delovanje starim fašističnim, ustaškim, četniškim in domobranskim organizacijam itd. <ref>{{Navedi knjigo|title=Fojba laži|last=|first=|publisher=|year=|isbn=978-961-6681-64-3|location=|page=|cobiss=299099648}}</ref>
Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona A s Trstom vred je bila priključena Italiji, cona B pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]].▼
 
▲Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, conaCona A s Trstom vred je bila priključena Italiji, conaCona B pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]], ni pa bila nikoli pravno urejena priključitev Cone A k Italiji, zato se je v Trstu ustanovilo novo gibanje za Samostojni Trst<ref>{{Navedi splet|url=https://triestelibera.one/|title=Trieste libera|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>.
 
== Zanimivosti Trsta ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Trst«