Lu Džjujuan: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{wikificiraj}}
{{infopolje oseba}}
Lu Jiuyuan znan tudi kot Lu Xiangshan oz. Zi Jing, * 26. marec 1139, provinca Jiangxi, †10. januar 1193, Jingmen, provinca Hubei, je bil kitajski filozof in pisatelj, ki je prišel iz izobražene družine. Velja tudi za začetnika "Šole zavesti" dinastije Ming (druga polovica 16. stol.). Bil je prijatelj in hkrati glavni nasprotnik [[Zhu Xi]] .
 
V času svojega življenja ni bil posebno priljubljen. Šele leta 1530 je postal znan in celo vključen med najpomembnejše [[Konfucijanstvo|konfucioniste]].
 
== Glavne ideje ==
Vrstica 16:
Človeška notranja narava (xing) je neločljivo povezana s principi univerzuma, je zato izvorno dobra in predstavlja temelj pravilnega delovanja. Osnovo moralnosti in védenja je zato mogoče doseči z vračanjem k izvornemu stanju duha in ne z iskanjem principov v bivajočih posamičnostih.
 
Na njegovo filozofijo je imel (poleg [[Budizem|budizma]]) velik vpliv tudi [[daoizem]], katerega osrednji pojem je dao, neviden in vseobsegajoč praprincip vsega obstoječega, s katerim se je po daoizmu treba uskladiti za harmonično življenje.
 
=== Prvotni um ===
Koncept prvotnega uma si je prvi zamislil [[Mencij]], vendar ga je Lu nadaljeval. Prvotni um pomeni, da imajo vsa človeška bitja že prirojena moralno znanje in vrline. Ima štiri strani ali kot jih je Mencij imenoval "štiri korenine srca":
 
* Sočutje - korenina človeškosti (ren).
Vrstica 39:
Na podlagi njegove miselnosti se razvije Šola zavesti (Xin xue), idealistična smer neokonfucijanstva, ki ji nasprotuje Šola principa (Li xue), realistična smer neokonfucijanstva, katere glavni predstavnik je bil Zhu Xi. Lu je za razliko od realistov popolnoma zavračal snovnost in s tem ponovno poskušal združiti konfucianstvo z budistično miselnostjo.
 
Po Luovi smrti leta 1193 njegova filozofija ni privabila veliko privržencev. Bila je skorajda popolnoma pozabljena, dokler ni poznejši mislec [[Wang Yangming]] ponovno objavil in napisal komentarjev o Luovih delih v času [[Dinastija Ming|dinastije Ming]].
 
Šola zavesti se imenuje tudi Šola Lu-Wang po imenih dveh glavnih mislecev, Lu Jiuyuana in Wang Yangminga.
Vrstica 45:
Vpliv te šole na Kitajskem je po Wangovi smrti zmanjšal močan centraliziran birokratski državni sistem, ki je nadzoroval izobraževanje vseh vladnih uradnikov z državnim izpitom, na katerega je močno vplival učni načrt, ki ga je zasnoval Zhu Xi. Vpliv šole Lu-Wang na Japonskem pa je bil precej večji zaradi sorazmerno bolj decentraliziranega vladnega sistema po obdobju Sengoku. Šola Oyomei (japonsko za Wang Yangming) je na Japonskem navdihnila in močno vplivala na kasnejše japonske mislece in aktiviste, kot sta Nakae Tōju in Ōshio Heihachirō.
 
Luova razlaga konfucianizma je na Kitajskem ostala vplivna tudi v 20. stoletju. V začetku dvajsetega stoletja je Luovo filozofijo ponovno populariziral Liang Shuming v svoji knjigi Vzhodne in zahodne kulture in njihove filozofije (1921). Nacionalistični vojskovodja Yan Xishan je poskušal oživiti konfucijanstvo v kitajski provinci Shanxi v veliki meri po vzoru šole Lu-Wang.
 
== Citati ==
Vrstica 61:
1. Fung Yu-Lan, 2016. ''Kratka zgodovina kitajske filozofije''. Ljubljana: Amalietti & Amalietti
 
2. Milčinski, M.. 2003. ''MALI SLOVAR AZIJSKIH FILOZOFIJ''. [internet. 28. 11. 2019]. Dostopno na naslovu: <nowiki>https://fi2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9616358839.pdf</nowiki>
 
3. Rošker, Jana S. 2006. ''Iskanje poti: spoznavna teorija v kitajski tradiciji. Del 2, Zaton tradicije in obdobje moderne''. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, str.: 13, 14