Dana Pajnič Oražem: Razlika med redakcijama

'''Dana Pajnič Oražem''', [[Slovenci|slovenska]] [[kipar]]ka in [[oblikovanje|oblikovalka]], * 4. april 1906, [[Ljubljana]], † 16. marec [[1970]], [[Ljubljana]].

Njen oče Josip Pajnič je bil sprva trgovec z moko, potem pa knjigovodja. Njena mamaMama Helena, rojena Zaplotnik, je delovala v Splošnem ženskem društvu in bila naklonjena umetnosti, kar je vplivalo na Danin osebnostni razvoj. Helena Pajnič je: kiparki [[Karla Bulovec Mrak|Karli Bulovec]] je priskrbela atelje in jo povabila v stanovanje na Tavčarjevo 4, kjer so živeli Pajničevi, potem ko jim je leta 1910 umrl oče. Karla Bulovec je z njimi stanovala leto dni, nato pa se je poročila in odselila. Atelje je zatem uporabljala Dana Pajnič. PrijateljevanjeBohemsko prijateljevanje z umetniki in umetnicami jo je spremljalo vse življenje.

Med letoma 1943 in 1945 je bila kot aktivistka [[Osvobodilna fronta|OF]] zaprta v taborišču [[Ravensbrück]].

Po vojni se je poročila z arhitektom [[Miroslav Oražem|Miroslavom Oražmom]] (1900-1975). Njune poroke se je udeležiludeležila delček umetniškeumetniška in politične elite. Topolitična soelita: [[Alenka Gerlovič]], [[Vito Globočnik]], [[Aleš Bebler]], [[Vera Hreščak Bebler]], [[Sava Sever]] in [[Bojan Stupica]]. Ostala sta brez otrok, oba predana vsak svojemu delu. Živela sta vsak svojo življenjsko zgodbo, poznejepo paločitvi sta kljub ločitvi ostala pod isto streho. Dana sepo je poznejeločitvi spoprijateljilaživela z Oražmovim novim asistentom, [[Milan Cvelbar|Milanom Cvelbarjem]]. Postal je njen najboljši prijatelj, sodelavec, ustvarjalec in življenjski sopotnik.

Leta 1945 se je Dana Pajnič vključila v priprave za ustanovitev [[DSUU|Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov]], ki pa je leta 1951 izločilo tiste, ki so se ukvarjali z dekorativno umetnostjo. Pri pozneje ustanovljenem društvu DLUUUS, je bila leta 1965 skupaj z [[Nives Kalin-Vehovar]] imenovana za vodjo sekcije za unikatno dejavnost. Leta 1967 je bila kot predstavnica DLUUUS članica žirije na mednarodni razstavi keramike v [[Cervia|Cervii]].

Umrla je vzaradi Ljubljaniodpovedi 16. marca 1970srca, ko jipokopana je odpovedalo srce. Pokopana je na pokopališču v [[Dravlje|Dravljah]].

V času Ljubljanskega Velesejmavelesejma je izdelovala predvsem uporabne predmete: krožnike, vaze, šatulje za nakit, svečnike ipd. Predmete je tudi sama poslikavala. Njena ambicija je kmalu po tem začela segati v figuralno plastiko. Njen [[avtoportret]] iz glazirane žgane gline iz leta 1928 dobro kaže njena prizadevanja in njen talent. Prizadevala si je za osamosvojitev slovenske keramike in kmalu postala vidna osebnost gibanja, ki je umetno obrt dvigalo na višjo raven. Postala je ljubljenka medijev. [[Revija Ilustrirani Slovenec|Ilustrirani Slovenec]], [[Revija Ilustracija|Ilustracija]] in [[revija Mladika|Mladika]] so ji posvetili fotoreportaže. V reviji Mladika je [[Karel Dobida]] opozoril na njeno inovativnost pri uporabi tehnik, saj je, da bi dosegla intenzivnejšo barvitost, namesto podglazurnega slikarstva, začela uporabljati tehnološko zahtevnejše delo z glazurnimi barvami na enkrat žgani glini. Kmalu jo je pritegnilo pravo kiparstvo, modeliranje v glini in delo z umetnim kamnom.

Njeno najmonumentalnejše delo, izjemno za takratne slovenske razmere in širše, je keramična soba za Jelačinovo vilo na Emonski 8 v Ljubljani. Keramična soba je prostor, ki ga od tal do stropa krasi obloga iz unikatne keramike, ki prehaja od ornamentalnih in simbolnih pasaž s cvetličnimi vzorci in zoodiakalnimizodiakalnimi znamenji do figuralnih prizorov z alegoričnimi ženskimi akti in navideznimi slikarskimi polji s prizori iz podeželskega življenja ter katedralo sv. Justa v [[Trst|Trstu]]u. Keramična soba je nastala leta 1936/37.

Med drugo svetovno vojno je bila aktivistka OF. Leta 1945 se je priključila pripravam za ustanovitev Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov. Po izločitvi dekorativnih umetnikov iz društva, so morali ustanoviti no društvo. Nastalo je Društvo za dekorativno umetnost. Dana Pajnič je bila ena najaktivnejših članic društva v sekciji za keramiko, porcelan in steklo. Društvo se je kasneje preimenovalo v [[DLUUUS|Društvo likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije]]. Udeleževala se je razstav, ki so jih prirejali v Ljubljani v [[Moderna galerija|Moderni galeriji]] in [[Mala galerija|Mali galeriji]], gostovali pa se še v [[Beograd|Beogradu]]u, [[Varšava|Varšavi]], [[Moskva|Moskvi]], [[Tbilisi|Tbilisiju]]ju in drugod. Leta 1961 je Dana Pajnič na društveni razstavi prejela prvo nagrado.

Leta 1952 je z arhitektom [[Tine Horvat|Tinetom Horvatom]] izvedla slikarsko dekoracijo slaščičarne Slon. Danes ostaja samo črno-bela fotografija.

== IzgledVidez ==

Dana Pajnič je bila visoke postave, sivooka, izrazito naličena, vedno z živordečimi lasmi, ki za tisti čas niso bili vsakdanji. Tudi oblačilaOblačila se je drzno. Rada je nosila pulover z aplikacijo orla na hrbtu, čigar kremplji so ji segali čez rame. Dala si je izdelati krznene sandale, oblačila se je v črne hlače, razen poleti, ko je bila vsa v belem.

*Nadja Zgonik: Dana Pajnič Oražem (1906–1970). Alenka Šelih et al: ''Pozabljena polovica: Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem''. Ur. Alenka Šelih. Ljubljana, 2017. 432—35.