Marshallov načrt: Razlika med redakcijama

 

== Evropski odzivi ==

 

Preostale države so se vključile v Marshallov načrt in se začele pogajati o razdelitvi in uporabi predvidene pomoči. Pri teh pogajanjih so se razjasnila tudi različna [[politika|politična]] stališča. Tako je na primer [[Francija]] zagovarjala nujnost, da se [[Nemčija|Nemčiji]] dodeli čim manj in s tem prepreči njen ekonomski razvoj. [[Švedska]] je zahtevala garancije, da se trgovski stiki s Sovjetsko zvezo ne bi pretrgali. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] se je zavzemalo za visoko vojno odškodnino, čeprav ni bilo toliko poškodovano kot ostala Evropa. Na drugi strani so ZDA odkrito postavile zahtevo, da se evropske države zoperstavijo [[komunizem|komunizmu]] in prekinejo vsak obstoječ dogovor s komunisti.<ref>{{navedi knjigo |author=Gaddis, John Lewis |year=1997 |title=We Now Know: Rethinking Cold War History |publisher=New York, Oxford University Press |isbn=0-19-878070-2 |cobiss=72317696 |pages=}}</ref> Iz tega je razvidno, da je šlo - grobo povedano - za materialni odkup politične pripadnosti zahodne Evrope, ki je morala v stiski za preživetje obljubiti prilagoditev ameriški ideologiji.