Meryl Streep: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp
m np
Vrstica 24:
Njena druga vloga na velikem platnu je prišla kaj kmalu, in sicer leta 1978 in ji je prinesla prvo nominacijo za nagrado ameriške filmske akademije [[oskar (filmska nagrada)|oskar]], nominacijo za zlati globus in nagrado Britanske akademije. V filmu Lovec na jelene je nastopila ob izjemnih igralcih, kot so [[Robert De Niro]], [[Christopher Walken]] in [[John Savage]].
 
Njen naslednji projekt je bila še ena televizijska vloga. V pretresljivi miniseriji Holokavst je svoj lik tako prepričljivo upodobila, da si je leta 1979 prislužila prvo nagrado emmy. Istega leta se je Meryl omožila s kiparjem Donaldom Gummerjem in rodila prvega otroka - Henryja ter si vzela nekaj časa za oddih. Sprejela je nekaj manjših vlog, velika vrnitev pa je sledila kaj kmalu, saj je že leta 1979 posnela ''[[Kramer proti Kramerju]]'', v katerem je prepričljivo upodobila mlado žensko, ki zapusti moža in otroka, da bi našla samo sebe. Čeprav se v filmu pojavlja le slabih dvajset minut, je navdušila občinstvo in kritike in si prislužila prvega [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]], zlati globus in kopico drugih nagrad.
 
Njena prva glavna vloga je prišla šele leta 1981, ko je zaigrala v filmu Žena francoskega poročnika, ki ji je prinesel že tretjo nominacijo za oskarja. Leta 1980 je režiser Alan J. Pakula pričel s pripravami na nov film o holokavstu, in sicer po knjižni predlogi Williama Styrona. Vlogo mlade poljske ženske Sofije Zawistowske, ki je preživela trpljenje v nemškem koncentracijskem taborišču, je sprva želel zaupati mladi poljski igralki. Za vlogo so se borila številna znana imena, med drugim [[Barbra Streisand]], a se je Pakula po tem, ko Poljakinja ni dobila vize, odločil za Meryl, ki se je znova izvrstno odrezala. Izjemen posluh za jezike ji je pomagal, da v filmu tekoče govori dva tuja jezika. Njena upodobitev lika pa je bila ponovno srce parajoča. Za film Sofijina odločitev je tako prejela že drugega oskarja ter številne ostale nagrade.