Antiohija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dodano
m popravek v prvi vrstici članka
Vrstica 45:
}}
 
'''Antiohija ob Orontu''' (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, ''Antiókheia hē epì Oróntou''; tudi '''SrskaSirska Antiohija''') [opomba 1] je bilo staro grško mesto<ref>{{cite book|last=Sacks|first=David|title=Encyclopedia of the Ancient Greek World (Facts on File Library of World History)|publisher=Facts on File Inc|isbn=978-0816057221|page=32|author2=Oswyn Murray|editor=Lisa R. Brody|year=2005}}</ref> na vzhodni strani reke [[Oront]]. Njene ruševine ležijo blizu modernega mesta [[Antakya]] v [[Turčija|Turčiji]] in sodobnemu mestu daje ime.
 
Antiohijo je konec 4. stoletja pred našim štetjem ustanovil [[Selevk I. Nikator]], eden od generalov [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]. Geografska, vojaška in gospodarska lokacija mesta je koristila njegovim naseljencem, zlasti značilnosti trgovine z začimbami, [[Svilna cesta]] in [[Kraljevska cesta]]. Sčasoma je tekmovala z [[Aleksandrija|Aleksandrijo]] kot glavnim mestom Bližnjega vzhoda. Mesto je bilo glavno mesto [[Selevkidsko cesarstvo| Selevkidskega cesarstva]] do 63. pr. m. št. ko so Rimljani prevzeli nadzor, je postal sedež rimskega guvernerja. Od začetka 4. stoletja je bilo mesto sedež grofa Orienta, vodje deželne uprave šestnajstih pokrajin. To je bilo tudi glavno središče helenističnega judovstva ob koncu drugega tempeljskega obdobja. Antiohija je bila eno izmed najpomembnejših mest v vzhodnem Sredozemlju rimskih ozemelj. Obsegala je skoraj 1100 hektarjev znotraj obzidja, od katerih je bila ena četrtina hribovita, kar je približno ena petina območja Rima znotraj Aurelijevih zidov.