Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 1:
'''Centralni komite komunistične partije Jugoslavije''' ([[kratica]] '''CK KPJ''') je bil najvišji [[organ (družboslovje)|organ]] odločanja [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]]. Generalna sekretarja CK KPJ sta bila od leta [[1919]] do [[1937]] [[Filip Filipovič]] in [[Sima Markovič]], od leta [[1937]] do [[1980]] pa [[Josip Broz Tito]].
Centralni komite je bil med kongresi odločilni organ KPJ /ZKJ, le v obdobju med 9. in 10. kongresom ZKJ 1969 - 1974 je bil CK ukinjen in namesto njega uvedeno razširjeno (52-člansko) predsedstvo ZKJ ter na novo uvedena konferenca ZKJ, ki je imela del stalno izvoljenih članov, del pa ad hoc. Po letu 1969 se je uveljavilo tudi načelo nacionalne paritete (številčno enake zastopanosti) v sestavi osrednjih organov ZK, in sicer iz 9-ih sestavnih delov: 6-ih republiških zvez, 2-h pokrajinskih in organizacije ZK v JLA (zadnje 3 so imele sorazmerno manjši delež zastopanosti, predsedniki vseh 9-ih sestavnih delov ZKJ pa so bili člani vodilnih teles (CK in njegovega predsedstva) avtomatično, torej po funkciji in jih v te organe ni volil kongres ZKJ.
Med vodilnimi člani CK KPJ (oz. kasneje - od 1952 CK ZKJ) so bili tudi številni Slovenci: mdr. [[Viktor Koleša]], [[Dragotin Gustinčič]], [[Lovro Kuhar]], [[Karel Hudomalj]], kasneje [[Franc Leskošek]], [[Miha Marinko]] in [[Edvard Kardelj]], ki so odigrali odločilno vlogo med in po 2. svetovni vojni, ko so dosegli vidnejše položaje v vrhu jugoslovanske partije še [[Boris Kidrič]], [[Boris Ziherl]], [[Boris Kraigher]], [[Ivan Maček]], [[Lidija Šentjurc]], [[Stane Dolanc]] (sekretar IB predsedtva /IK P CK/ ZKJ 1972-79), [[Mitja Ribičič]] (predsednik predsedstva CK ZKJ), [[Roman Albreht]], [[Milan Kučan]], [[Franc Šetinc]], [[Štefan Korošec]] itd.
| |||