Oskar Kovačič: razlika med redakcijama

dodanih 225 zlogov ,  pred 1 letom
Dopolnitev
({{normativna kontrola}})
(Dopolnitev)
 
== Življenje in delo ==
Rodil se je v družini kmeta Lucijana in gospodinje Emme Kovačič (rojene Buzzini) v Sv. Luciji (sedaj Most na Soči). Zaradi [[Fašizem|fašističnega]] nasilja se je družina preselila v Ljubljano, kjer je končal realko. Kot študent [[geodezija|geodezije]] na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]] je leta 1931 postal član KPJ. V letih 1931−1934 je vodil ilegalno pokrajinsko tehniko KPJ za Slovenijo, bil 1934 aretiran in obsojen na 18 mesecev [[zapor]]a, ki ja je prestal v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]]. Po prihodu iz zapora je sodeloval pri organiziranju [[stavka|stavk]] in pripravah na ustanovni kongres KPS na [[Čebine|Čebinah]], kjer je bil izbran za člana CK KPS. 7. februarja 1940 je bil ponovno aretiran in poslan na prestajanje kazni v
[[Bileća, Črna gora|Bilećo]]. Na seji KPS 22. junija 1941, oziroma OF 29. junija 1941 je bil imenovan za člana [[Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije|Glavnega poveljstva Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije]]. Na predlog [[Tone Tomšič|Toneta Tomšiča]] je bil predlagan za organizatorja vstaje na Primorskem, kamor je odšel julija ali avgusta 1941. Tu je navezal stike predvsem z mladimi pripadniki [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|Zveze komunistične mladine Jugoslavije]], ki so pred vojno študirali v Jugoslaviji in skupaj z njimi že 10. avgusta ustanovil prvo celico Osvobodilne fronte<ref>{{Navedi knjigo|title=Lebič|last=Ivančič|first=Miloš|publisher=Sofia|year=2013|isbn=9789616768610|location=|page=178|cobiss=270982144}}</ref>. Zveze je imel tudi v [[Istra|Istri]] in s slovenskimi študenti v [[Padova|Padovi]] ter člani Komunistične partije Italije. Njegovo ilegalno ime je bilo Toni, v Istri tudi Anton Koren. V Trstu ga je fašistična policija 10. decembra 1941 aretirala. Zaradi organiziranja [[partizani|partizanov]] in vojaškega podpiranja sovražnikov je bil 17. septembra 1942 obsojen na 30 let zapora. Najprej je bil zaprt v kraju Castelfranco Emilia, kjer je zbolel za
[[Tuberkuloza|tuberkulozo]]. Zaradi bolezni so ga premestili na otok [[Pianosa]] ([[Tremitsko otočje]]), kjer pa se je bolezen še poslabšala. Po posredovanju [[Rdeči križ|Mednarodnega Rdečega križa]] je bil še pred [[kapitulacija|kapitulaciji]] Italije v spremstvu stražarjev prepeljan v Ljubljano, kjer je dan ali dva ležal doma, nato pa je bil premeščen v [[Leonišče]], kjer je 31. januarja 1944 umrl. Za narodnega heroja je bil razglašen 20. decembra 1951. V kraju [[Prodol]] v hrvaški Istri so mu postavili spominsko ploščo. Po njem je poimenovana osnovna šola v [[Spodnje Škofije|Spodnjih Škofijah]]. Tu so mu tudi postavili [[spomenik]], ki ga je ustvaril kipar [[Jože Pohlen]].<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref>
== Viri ==
208

urejanj