Šabtaj Cvi: Razlika med redakcijama

▲V svojem življenju je deloval kot sephardijsko posvečen rabin in kabalist, njegovo življenjsko delo pa je bilo: biti dolgo pričakovani judovski mesija. To ideologijo, ki je kasneje prerasla v Šabtsko (Sabbateansko) gibanje, je širil predvsem med letoma 1648 – leto judovskega odrešenja in letom 1651, ko je bil izobčen iz judovstva in Smyrna. Leta 1658 je svoje ideje začel širiti v Konstantinoplu, kjer je Abraham Yachini v arhaična besedila ponaredil rokopis: »Salomonova velika modrost«, s čimer je podprl Šabtejevo ideologijo. Dodatno je Šabtaj svojo idejo, da je odrešenik, podprl s finančno pomočjo Rafaela Jožefa (Raphaela Josepha) Halabija v Kairu; ter s poroko s Saro (Sarah), osirotelim dekletom, ki je trdilo, da mu je bilo usojeno se poročiti z odrešenikom. Tudi njegova desna roka, Natan (Nathan) Benjamin Levi ali Natan (Nathan) iz Gaze, je trdil, da je ponovno rojeni Elijah, torej oznanjevalec prihoda mesije. Leta 1665 se je tudi javno razglasil za mesijo in tako postal voditelj ljudstva in premagal opozicijo. Novica, o obstoju novega judovskega odrešenika, pa se je razširila po celotni Evropi in povzročila množično vračanje Judov v Izrael.