Redakcija: 15:14, 6. marec 2020 uredi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.286 urejanj m wiki ← Starejše urejanje		Redakcija: 22:18, 16. marec 2020 uredi razveljavi Hladnikm (pogovor \| prispevki) 8.577 urejanj oče je bil jezikoslovec Novejše urejanje →
Vrstica 6: ==Življenje in delo== Vida Šturm se je rodila v [[Ljubljana\|Ljubljani]] očetu [[Franc Šturm\|Francu Šturmu]], ~~umetnostnemu zgodovinarju~~jezikoslovcu in profesorju na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani\|Filozofski fakulteti]], in materi Stanislavi Aurori Šturm, rojeni Cvetnič. Leta 1935 je diplomirala iz [[Romanski jeziki\|romanistike]] na Filozofski fakulteti v [[Ljubljana\|Ljubljani]], leta 1936 pa je izpopolnjevala svoje znanje francoščine na [[Sorbonne\|Sorboni]] v [[Pariz~~\|Parizu~~]]u. Po končanem študiju se je sprva preživljala z inštrukcijami iz [[italijanščina\|italijanščine]] in [[francoščina\|francoščine]], kasneje pa je dobila zaposlitev v [[Prijedor]]u v [[Bosna in Hercegovina\|Bosni in Hercegovini]]. Po nekaj mesecih je prejela dveletno štipendijo v [[Italija\|Italiji]] in, ker ji študijskega dopusta niso odobrili, je v službi dala odpoved. V [[Firence\|Firencah]] je živela od leta 1938 do 1940, kjer je končala tudi podiplomski študij [[arhivistika\|arhivistike]] in [[bibliotekarstvo in informacijska znanost\|bibliotekarstva]]. Pripravo doktorata je morala prekiniti v zadnjem mesecu študija zaradi italijanske okupacije. Po vojni je dobila delo v agenciji [[Tanjug]] kot urednica prevajalskega oddelka, leta 1946 pa so Tanjug razpustili. Od marca do oktobra 1946 je bila bibliotekarka v [[Narodna in univerzitetna knjižnica\|Narodni in univerzitetni knjižnici]], od maja pa še honorarna predavateljica za francoščino na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani\|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]. Oktobra 1946 je bila na isti fakulteti imenovana za asistentko in je predavala italijanščino, od leta 1947 pa je kot lektorica predavala italijanščino na oddelku za romanistiko na [[Filozofska fakulteta\|Filozofski fakulteti]]. Jeseni 1960 je bila imenovana za predavateljico modernega italijanskega jezika, poleg tega pa je italijanščino in francoščino predavala tudi na različnih tečajih na drugih fakultetah. Prevajala je za radio, film in strokovne revije, največ v italijanščino in francoščino, za jezikovno izobraževanje pa je napisala nekaj učbenikov italijanščine za srednjo šolo. Upokojila se je leta 1973. Na starost je zbolela za [[Alzheimerjeva bolezen\|Alzheimerjevo boleznijo]]. Vrstica 13: V slovenski jezik je prevedla nekaj del [[Jean-Paul Sartre\|Sartra]], [[Eugène Ionesco\|Ionesca]] in drugih, v francoščino pa nekaj del slovenskih avtorjev [[Miško Kranjec\|Miška Kranjca]], [[Milan Kumar\|Milana Kumarja]] in [[Žarko Petan\|Žarka Petana]]. Prevedla je tudi dela o zgodovini slovenske glasbe in monografije o [[Jakob Petelin Gallus\|Jakobu Gallusu]], [[Janez Krstnik Dolar\|Janezu Krstniku Dolarju]] in [[Gabriel Plantius\|Gabrielu Plantiusu]]. Od otroške literature je v italijanščino prevedla nekaj povesti in zgodb, npr. [[Fran Levstik\|Levstikovo]] [[Kdo je napravil Vidku srajčico]] in [[Moj dežnik je lahko balon]] avtorice [[Ela Peroci\|Ele Peroci]]. ==Viri ~~in literatura~~== *Marija Milenković. ''Pozabljena polovica: Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem.'' Ljubljana: SAZU, 2012. 492–495.

Vida Šturm: Razlika med redakcijama