Fevdalizem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 54:
Neodvisno od Evrope pa so se podobni odnosi pojavili v [[Azija|Aziji]], [[Afrika|Afriki]] in [[Amerika|Južni Ameriki]].
== Mesta v obdobju fevdalizma ==
Fevdalni sistem je po svoji naravi antipol pravni enakosti, na kateri temelji meščanska družba. Njegovo vojaško osnovo predstavlja viteštvo, njegov kmečko-zakupni sistem gospodajenja pa ekonomsko splat sistema. Fevdalizem, utemeljen na zakupnem režimu, je delil družbo v obsežne stanove. Na eni strani je bil priviligirani poklicni vojaški stan, na drugi pa kmečki stan, ki je s časom drsel v čedaljo večjo odvisnost. Razlog, zaradi katerega so nastala mesta, je bil po mnenju pravnih zgodovinarjev, predsvem gospodarski. Mesta so bila naselbine v katerih sta število in gostota prebivalstva večja kot v navadni poljedelski naselbini in v katerih se prebivalstvo vsaj delno ukvarja z nepoljedelskimi posli, predvsem obrtjo in trgovino, ti dve funkciji pa prevladujeta nad drugimi. Skupno vsem mestom je, da v njih obstaja osnovni nabor predpisov, ki določajo osebno svobodo posameznika, meščana. Te pravice so običajno bile svoboda izbire zakonskega partnerja, svoboda dedovanja ali svoboda razpolaganja z lastno delovno silo. V kolikor so nesvobodni podložniki s podeželja živeli vsaj leto dni in en dan v mestu, so tudi sami postali svobodni. Zato ne preseneča, da so želeli številni nesvobodni kmetje oditi v mesta in se tam ukvarjati s trgovino in obrtjo. Preko večih generacij sta ti panogi omogočili tudi zbiranje kapitala, kar je mnogim srednjeveškim mestom omogočilo razcvet in bogastvo.
Mesto v srednjeveškem času je nastalo na osnovi nekakšne zaprisege, pogodbe oziroma veze, lat. ''coniuratio''.
{{Wikislovar|fevdalizem|Fevdalizem}}
| |||