Osmansko medvladje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: '''Osmansko medvladje''' ali '''osmanska državljanska vojna'''<ref>Dimitris J. Kastritsis. ''The Sons of Bayezid: Empire Building and Representation in the Ottoman. Civil W...
 
Octopus (pogovor | prispevki)
Državljanska vojna
Vrstica 2:
 
[[Timur Lenk]] je po zmagi pri Ankari za sultana potrdil Mehmeda Čelebija. Mehmedovi bratje Isa Čelebi, Musa Čelebi, Sulejman Čelebi in kasneje še Mustafa Čelebi se z njegovo odločitvijo niso strinjali in vsak zase zahtevali osmanski prestol.<ref>Fine, John Van Antwerp. ''The Late Medieval Balkans''. University of Michigan Press, 1994. str. 499.</ref> Posledica je bila državljanska vojna, ki se je končala z [[bitka pri Çamurluju|bitko pri Çamurluju]] 5. julija 1413. Zmagovalec je bil Mehmed Čelebi, ki se je po zmagi razglasil za sultana [[Mehmed I.|Mehmeda I.]] in ponovno združil Osmansko cesarstvo.
 
==Državljanska vojna==
Vojna med sinovi Bajazida I. je izbruhnila leta 1403. Najstarejši sin [[Sulejman Čelebi|Sulejman]] je iz [[Odrin]]a (Edirne) vladal v malo pred tem osvojeni [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Bolgariji]], celi [[Trakija|Trakiji]], [[Makedonija|Makedoniji]] in severni [[Grčija|Grčiji]]. Drugi sin, [[Isa Čelebi]], se je razglasil za neodvisnega vladarja v [[Bursa|Bursi]],<ref name=ref3>Dimitris J. Kastritsis, str. 79.</ref> Mehmed pa je ustanovil svoje kraljestvo v Amasyi.<ref>Dimitris J. Kastritsis, str. 73.</ref> Vojna je izbruhnila med Mehmedom in Iso. Sledili sta bitki pri Ermeni-beliju<ref>Donald Edgar Pitcher. ''An Historical Geography of the Ottoman Empire''. E.J. Brill, 1968. str. 59.</ref> in Ulubadu (marec-maj 1403),<ref name=ref3/> po katerih je Isa pobegnil v [[Konstantinopel]], Mehmed pa je zasedel Burso.<ref> Dimitris J. Kastritsis, str. 90-91.</ref> Po bitki med Mehmedom in Iso pri Karasiju je poraženi Isa pobegnil v [[Karamanidi|Karaman]].<ref>Donald Edgar Pitcher, str. 59.</ref> Iso so kasneje v kopališču umorili Mehmedovi agenti.<ref>Dimitris J. Kastritsis, str. 109-110.</ref>
 
==Sklici==