Isaac Luria: Razlika med redakcijama

Isaac Luria se je rodil leta 1534 v Jeruzalemu, umrl pa je 25. 7. 1572 v Safedu. V judovskih verskih krogih so ga poznali tudi kot "Ha'ARI", kar pomeni lev. V Safedu je veljal za najpomembnejšega rabina in judovskega mistika, poleg tega pa je osnoval lurijansko kabalo, ki je vplivala na nadaljnji razvoj judovske filozofske in verske misli. Issacov oče je bil pripadnik Aškenazijev, judovske etnične skupine, katere predniki prihajajo iz severne, zahodne in vzhodne Evrope iz časa zgodnjega srednjega veka. Mati je bila pripadnica Sefardov, to so judje, ki so živeli v Španiji do leta 1492 ali pa so kako drugače povezani s špansko kulturo. Ko je bil Isaac še otrok, mu je umrl oče, zato ga je vzgajal njegov premožni stric, ki je poskrbel, da so Isaaca učili najboljši judovski učitelji, med njimi tudi glavni rabinski učitelj David ibn Zimra. Isaac se je izkazal za pridnega učenca rabinske literature in je pod vodstvom njegovega drugega strica Bezalela Aškenazija postal zelo uspešen na področju judovske izobrazbe. Pri 15 letih se je poročil s sestrično. Bil je tudi finančno preskrbljen, tako da je lahko nadaljeval z izobraževanjem. Pri 22 letih ga prevzame delo [[Zohar]], najpomembnejše kabalistično delo, ki vsebuje mistične razprave o naravi boga, izvoru in zgradbi vesolja. Začel je živeti kot samotar. Za sedem let je odšel v kočo ob Nilu in se umaknil od ostalih ljudi ter se predal meditaciji. Svojo družino je obiskal le na [[Šabat]], judovski kulturni dan počitka. Tudi ko je bil z družino, je malo govoril. Kadar je bilo potrebno na kaj odgovoriti, je to storil z najmanjšim možnim številom besed. Tudi s svojo ženo je govoril zelo malo. Luria je umrl po izbruhu epidemije 25. julija 1572, ko je bil star 38 let.▼