Gebhard Leberecht von Blücher: razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
(povezava)
 
Največ priznanj si je prislužil s poveljevanjem v [[Bitka pri Leipzigu|bitki narodov pri Leipzigu]] leta 1813 in [[Bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]] leta 1815.
 
==Kariera==
Rojen je bil v [[Rostock]]u kot sin upokojenega stotnika. Svojo vojaško kariero je začel leta 1758 kot [[Huzarji|huzar]] v švedski vojski. Med pomeransko vojno so ga leta 1760 ujeli [[Kraljevina Prusija|Prusi]]. Prestopil je na njihovo stran in do konca sedemletna vojne služil kot pruski huzarske častnik. Leta 1773 je moral zaradi neposlušnosti [[Friderik Veliki Pruski|Frideriku Velikemu]] odstopiti. Do Friderikove smrti leta 1786 je kmetoval, potem pa je ponovno vstopil v vojsko in bil povišan v [[polkovnik]]a. Leta 1794 napredoval do [[generalmajor]]ja. Leta 1801 je postal generalpodpolkovnik in bil v [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]] leta 1806 poveljnik konjeniških enot.
 
Leta 1813 je med Prusijo in Francijo ponovno izbruhnila vojna. Blücher se je pri 71 letih vrnil v prusko vojsko. Imenovan je bil za komandanta vseh pruskih kopenskih enot in se spopadel z Napoleonom v [[bitka pri Lützenu (1813)|bitkah pri Lützenu]] in [[Bitka pri Bautzenu|Bautzenu]]. Kasneje je zmagal tudi v kritični bitki s Francozi pri Katzbachu. V [[Bitka pri Leipzigu|bitki narodov pri Leipzigu]], v kateri je bil Napoleon odločilno poražen, je poveljeval pruski šlezijski vojski. Za svoje zasluge je bil povišan v [[feldmaršal]]a in dobil naslov knez Wahlstatta. Po [[Napoleon]]ovi vrnitvi z [[Elba|Elbe]] leta 1915 je Blücher postal poveljnik pruske vojske v spodnjem [[Porenje|Porenju]] in koordiniral delovanje svoje vojske z britanskimi in zavezniškimi silami pod poveljstvom vojvode Wellingtona. V bitki pri Lignyju je bil težko ranjen in pruska vojska se je umaknila. Po ozdravitvi je ponovno prevzel poveljstvo in se pridružil Wellingtonu v [[Bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]]. Njegova vojska je odigrala ključno vlogo v končni zmagi zaveznikov.
 
Blücher je postal častni meščan [[Berlin]]a, [[Hamburg]]a in [[Rostock]]a. Zaradi svoje vročekrvne nravi in agresivnega načina vojskovanja je dobil vzdevek "maršal Naprej" (nemško ''Marschall Vorwärts'').<ref>Leggiere, Michael V. (2014). ''Blucher: Scourge of Napoleon''. University of Oklahoma Press. str. xi. ISBN 978-0-8061-4567-9.</ref> Blücher je bil ob [[Paul von Hindenburg|Paulu von Hindenburgu]] edini najvišje odlikovan prusko-nemški častnik. Blücher in Hindenbur sta bila edina nemška častnika, ki sta dobila [[Zvezda velikega križa železnega križca|Zvezdo velikega križa železnega križca]]. Trg v [[Breslau]]u z njegovim spomenikov so poimenovali Blücherjev trg (nemško ''Blücherplatz'').<ref>''Breslau''. Swedish Encyclopedia "Nordisk Familjebok", vol 4, stolpec 112.</ref>
 
==Sklica==
{{sklici|2}}
 
{{Normativna kontrola}}
35.514

urejanj