Ajshil: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Erardo Galbi (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 12:
Obdobje, v katerem je deloval, je prestopalo iz [[tiranija|tiranije]] v [[demokracija|demokracijo]]. Doživljal je eno najhujših preizkušenj, ki so kdaj pretresale [[Grčija|Grčijo]] - agresijo [[Perzija|perzijske]] velesile. [[Perzijske vojne|Perzijskih vojn]] ni le pasivno doživljal, ampak je v bojih proti [[Perzijci|Perzijcem]] na Maratonskem polju in v Salamini tudi sam kot hoplit sodeloval (skupaj s svojima bratoma).
 
Pesniti je začel že zelo zgodaj. [[Legenda]] pravi, da je nekoč kot deček zaspal v vinogradu, kjer se mu je v sanjah prikazal [[Dioniz]] in mu ukazal, naj začne s pisanjem [[tragedija|tragedij]]. Več kot štiri desetletja je Ajshil nastopal na tragiških agonih (tekmovanjih), ki so se vsako leto vrstila ob praznikih Velikih Dionizijev. Prvič naj bi nastopil leta 499 pr. n. št., njegova zadnja umetnina ([[Oresteja]]) pa je bila uprizorjena leta 458 pr. n. št. - dve leti pred smrtjo. Svojo prvo zmago naj bi doživel leta 484 pr. Krn. št., svoj prvi poraz pa naj bi doživel leta 468 pr. n. št., ko ga je premagal 30 let mlajši [[Sofokles]]. Nekajkrat je potoval na [[Sicilija|Sicilijo]] k sirakuškemu tiranu Hieronu (izobražen tiran), tam je leta 467 uprizoril tragedijo [[Peržani]].
 
Upravičeno velja za utemeljitelja [[Stari Grki|starogrške]] in s tem tudi [[Evropa|evropske]] [[dramatika|dramatike]]. Svoje odrske pesnitve je oblikoval tako, da se je [[tragedija]] razvila v [[gledališče|gledališko]] umetnino - ob tem pa ni nikoli pozabil, da je [[tragedija]] sestavni del bogoslužja. Prepričan je bil, da svetu vlada nezgrešljiva Pravičnost (Δίκη) v imenu [[Zevs]]a, ki plačuje dobro in kaznuje hudo. V dramo vključil še drugega igralca in zmanjšal vlogo zbora. Za kasnejše [[Evropa|evropsko]] [[gledališče]] sta bili pomembni predvsem trilogija [[Oresteja]] in [[tragedija]] [[Vklenjeni Prometej]].