Arhaična Grčija: Razlika med redakcijama

dodanih 36 zlogov ,  pred 3 meseci
m
standardna oznaka
m (standardna oznaka)
 
'''Arhaična doba''' je obdobje [[Zgodovina Grčije|grške zgodovine]], ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do [[Grško-perzijske vojne|grške zmage nad Perzijo]] leta 479 pr. n. št.<ref>{{harvnb|Shapiro|2007|pp=1&ndash;2}}</ref> Sledila je [[Grška temna doba|grškemu temnemu veku]].
 
Grški svet je v arhaični dobi prešel korenite spremembe. Močan porast prebivalstva na začetku obdobja je spodbudil [[Velika kolonizacija|veliko kolonizacijo]], ki je grško kulturo razširila po vsem Sredozemlju. Nastale so ''[[polis]]'', grške mestne države, ki so v Grčiji postale v prevladujoča oblika države.<ref>{{harvnb|Snodgrass|1980|p=13-19}}</ref> Do sredine 7. st. pr. Krn. št. so politično prevladovale [[Aristokracija|aristokracije]], nato pa so oblast prevzeli posamezni vladarji, [[Tiranija|tirani]]. Tiranije so bile običajno kratkotrajne, po njihovem padcu so se v 6. st. pr. Krn. št. pojavile prve [[Demokracija|demokracije]]. Prav tako so do sredine 7. st. pr. Krn. št. na bojnem polju prevladali [[Hoplit|hopliti]], ki so se bojevali v [[Falanga (vojaštvo)|falangi]]. Z razvojem [[Grška abeceda|grške abecede]] se je v arhaični dobi spet začela rabiti pisava. Zapisani sta bili tudi ''[[Iliada]]'' in ''[[Odiseja]]'', najstarejši ohranjeni književni deli zahodnega sveta. V likovni umetnosti sta se pojavili monumentalno kiparstvo in rdečefiguralno lončarstvo. Politične, gospodarske, vojaške in kulturne spremembe arhaične dobe so postavile temelje [[Klasična Grčija|klasični dobi]], ki ji je sledila.
 
Na [[Peloponez|Peloponezu]] je polis [[Antična Šparta|Šparta]] osvojila sosednjo pokrajino [[Mesenija|Mesenijo]] in zasužnjila njeno prebivalstvo. Okoli 700 pr. Krn. št. je kot ustavo sprejela [[Velika retra|Veliko retro]]. S popolno militarizacijo špartanske družbe, ki je bila končana do 6. st. pr. Krn. št., in z ustanovitvijo [[Peloponeška zveza|Peloponeške zveze]], ki jo je vodila, je Šparta postala najmočnejša sila na grškem kopnem. [[Atene|Atenska polis]] je povezala celotno pokrajino [[Atika|Atiko]] v eno državo. Leta 594/593 pr. Krn. št. je atenski državnik [[Solon]] izvedel reforme, ki so napovedovale demokratično ureditev: dejansko je demokracijo uvedel [[Klejsten]] leta 508/507 pr. Krn. št. Leta 490 pr. Krn. št. je [[Grško-perzijske vojne|Grčijo napadla Perzija]], vendar jo je uspešno odbila vsegrška [[Helenska zveza]], ustanovljena leta 481 pr. Krn. št. Atene so iz grško-perzijskih vojn izšle kot pomorska velesila.
 
== Zgodovina ==