|
Predsednik: Janez Škoflnajdl Bertinzel
{{Infopolje Država/Slovenija}}
'''Slovenija''' (uradno ime: '''Republika Slovenija''') je [[Evropa|evropska]] država z zemljepisno lego na skrajnem severu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in na skrajnem jugu [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Slovenija meji na zahodu z [[Italija|Italijo]], na severu z [[Avstrija|Avstrijo]], na severovzhodu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na vzhodu in jugu s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na stičišču [[alpski svet|alpskega]], [[sredozemski svet|sredozemskega]], [[Panonska nižina|panonskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. Površina 20.273 km² uvršča Slovenijo med srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. [[Slovenska obala]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 46,6 km. Glavno mesto je [[Ljubljana]], ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je [[Triglav]] (2864 m).
Skozi [[Zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] so pomembni kulturni vplivi prihajali iz [[Srednja Evropa|srednjeevropskega]] in [[Italija|apeninskega]] kulturnega prostora. Glede na popis iz leta 2011 ima Slovenija 2.050.189 prebivalcev. [[Slovenci]] predstavljajo 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin [[Madžari]] (0,32 %), [[Italijani]] (0,11 %) in [[Romi]] (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je [[slovenščina]], na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni [[italijani|italijanska]] oziroma [[madžari|madžarska]] narodna manjšina, sta uradna jezika tudi [[italijanščina]] oziroma [[madžarščina]].
Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na prostem trgu. Slovenija je svojo državnost utemeljila s [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti]] 23. decembra 1990 in jo ubranila z [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]], potem ko je 25. junija 1991 [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila neodvisnost]]. Po politični ureditvi je Slovenija [[parlamentarna demokracija]]. Med članice [[Organizacija združenih narodov|Organizacije Združenih narodov]] je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], zveze [[NATO]] ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Leta 2007 je Slovenija postala članica monetarne unije in prevzela skupno evropsko valuto [[evro]].
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Slovenije}}
[[Slika:Zemljovid slovenske dežele in pokrajin (Original).jpg|levo|sličica|178x178_pik|Zemljevid slovenskih dežel in pokrajin [[Peter Kozler|Petra Kozlerja]] iz leta [[1853]].]]
[[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih Slovencev so se na ozemlje Slovenije [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselili]] v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala [[Karantanija]], prva država alpskih Slovanov. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala [[Bavarska|bavarsko]] nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – [[Karniola]], ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz [[Salzburg]]a in [[Oglej]]a začelo širiti tudi [[krščanstvo]].
Okoli leta 1000 so bili napisani [[Brižinski spomeniki]], prvi pisni dokument v [[slovenščina|slovenščini]] in prvi slovanski zapis v [[latinica|latinici]]. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar je pozneje postala [[Habsburška monarhija]]. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na [[slovenske dežele|dežele]]: [[Kranjska|Kranjsko]], [[Trst]], [[Istra|Istro]], [[Goriška|Goriško]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]].
V letu 1848 so v [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]] med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]].
Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Nevarnost s strani [[Kraljevina Italija|Italije]], ki je zasedla [[Primorska|Primorsko]] in [[Istra|Istro]] ter dele [[Dalmacija|Dalmacije]], in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]].
Kraljevina Jugoslavija je med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] razpadla, Slovenci pa so se pridružili [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratični federativni Jugoslaviji]], uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ).
Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] 25. junija 1991 in jo ubranila z dvotedensko [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojno za samostojnost]].
== Geografija ==
{{glavni|Geografija Slovenije}}
[[Slika:Relief map of Slovenia.png|thumb|right|300px|Relief Slovenije]]
Geografsko leži Slovenija v srednji Evropi oziroma v jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču [[Alpe|Alp]], [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene površine pokrivajo [[gozd]]ovi. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom [[Triglav]]om (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina [[Kras (območje)|Kras]]. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v [[Evropa|Evropi]]. [[Postojnska jama]] in [[Škocjanske jame]], ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto [[kapnik]]ov. Slednje so tudi na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] [[Unescova svetovna dediščina|seznamu kulturne in naravne dediščine]].
Več kot polovico površine, 1.177.244 ha, pokrivajo gozdovi, od tega je 1.062.974 ha t. i. gospodarskih gozdov, 98.762 ha varovalnih gozdov in 9.508 ha gozdnih rezervatov (stanje leta 2018). Od [[drevo|drevesnih]] vrst prevladujeta [[bukev]] in [[navadna smreka]], ki predstavljata približno po tretjino lesne mase vsaka, med ostalimi bolj razširjenimi vrstami pa so še [[navadna jelka]] in predstavniki [[Bor (drevo)|borov]] ter [[hrast]]ov.<ref>{{navedi dokument |title=Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018 |url=http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |publisher=Zavod za gozdove Sloveije}}</ref> V Evropi imata večji delež gozdov samo še [[Finska]] in [[Švedska]].
V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema [[Triglavski narodni park]] (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v [[reliefne oblike|reliefu]] (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 [[praprotnice|praprotnic]] in [[semenke|semenk]] ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu [[biodiverziteta|biotske raznovrstnosti]] je Slovenija »vroča točka« Evrope.<ref>{{navedi knjigo |last=Mršić |first=Narcis |authorlink=Narcis Mršić |year=1997 |title=Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave |location=Ljubljana |isbn=961-90179-2-7 |cobiss=66476288 |pages=}}</ref> Številni so tudi živalski in rastlinski [[endemit]]i, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano [[človeška ribica|človeško ribico]] (slednja je sicer [[Dinarsko gorstvo|dinarski]] endemit in ni omejena na slovensko ozemlje).
Največ slovenskega površja sestavljajo kamnine iz časa, [[Mezozoik|mezozoika]] ([[apnenec]], [[dolomit]]) in [[Kenozoik|kenozoika]], torej [[Terciar|terciarja]] ([[lapor]], [[peščenjak]], [[fliš]]) in [[Kvartar|kvartarja]] (prod, [[pesek]], [[glina]], [[konglomerat]]). Po načinu nastanka prevladujejo [[sedimentne kamnine]], predvsem apnenec.
=== Podnebje ===
[[Slika:Podnebni tipi 1970-2000.JPG|thumb|right|250px|Podnebni tipi in klimogrami izbranih naselij Slovenije]]
Slovenija ima zaradi lege v zmernih [[Geografska širina|geografskih širinah]] na prehodu Alp v [[Dinarsko gorstvo|Dinaride]] in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja [[alpsko podnebje|gorskega (alpskega)]], [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega]] in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splošno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne značilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z naraščanjem nadmorske višine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa značilnosti gorskega podnebja.
Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto) ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo višje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Največ jih običajno pade novembra ali oktobra, sekundarni višek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je običajno suša. Nižje ležeči predeli ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] imajo povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in več padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000.
[[Slika:Zreče.jpg|levo|sličica|215x215_pik|Zreče - kraj ob vznožju Pohorja.]]
Zmerno celinsko vlažno podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu ločimo tri podtipe zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na območju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), značilna velika količina padavin (1300–2500 mm padavin na leto, 1971-2000) z viškom padavin [[jesen]]i. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski režim z viškom padavin poleti in povprečno letno količino padavin 1000-1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gričevnat in nižinski svet na vzhodu ter severovzhodu države, ki sta odprta proti [[Panonska nižina|Panonski kotlini]]. Temperaturni in padavinski režim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nižine se [[Poletje|poleti]] zelo segrejejo, [[Zima|pozimi]] pa ohladijo. [[Pomlad|Spomladanske]] temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko višje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin – od 800 do 1.000 mm letno (1971-2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosežejo že precej izsušene zračne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu višku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke količine padavin in visokih temperatur na robu sušnosti.
Za gorsko podnebje, ki ga imajo alpske pokrajine s [[Pohorje]]m in najvišji predeli Visokih dinarskih planot, je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot –3 °C in najtoplejšega do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko označili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nižji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi višinski podnebno-vegetacijski pasovi značilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snežni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je ločnica podnebja višjega in nižjega gorskega sveta. Podnebje nižjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko ležeče kraške kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi močnih temperaturnih obratov pod –3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je značilna najmanjša osončenost v Sloveniji (1600-1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblačnosti so slabo osončena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo sončne zime. Izstopata velika namočenost (od 1.700 do več kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjšuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski režim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega.
== Gospodarstvo ==
{{glavni|Gospodarstvo Slovenije}}
Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita [[tranzicijska država]] s staro rudarsko-industrijsko tradicijo ([[rudnik Idrija]]) in razvitimi storitvenimi dejavnostmi. [[Kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije|Kmetijstvo]] je manjšega pomena, saj je obdelanih le 12 % površja in zaposluje le 4% prebivalstva. V turizmu so pomembna obmorska letovišča ([[Piran]], [[Portorož]], [[Izola]], [[Koper]], [[Ankaran]], [[Debeli rtič]]...), smučarska središča ([[Maribor]], [[Kranjska gora]], [[Vogel]], [[Kanin]], [[Rogla]]...) in toplice ([[Radenci]], [[Moravske Toplice]], [[Terme Čatež]], [[Terme Dobrna]], [[Lendava]], [[Maribor]], [[Ptuj]], [[Šmarješke Toplice]]...).
== Politika in uprava ==
{{glavni|Politika Slovenije}}
{{Več slik
| align = right
| direction = horizontal
| width =
| image1 = Borut Pahor 2010.jpg
| width1 = 130
| alt1 = Borut Pahor
| caption1 = Predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]]
| image2 = Marjan Šarec in Logatec 2017.jpg
| width2 = 113
| alt2 = Marjan Šarec
| caption2 = Predsednik vlade Republike Slovenije [[Marjan Šarec]] <small>(v odstopu)</small>
| total_width =
}}
[[Vodja države]] je [[predsednik Slovenije|predsednik]], ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo vodi [[predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]]. Poleg njega sestavljajo vlado še [[Minister|ministri]]. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi [[državni zbor Republike Slovenije]], ki ga vodi [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]]
Nepopolni dvodomni [[parlament Slovenije]] sestavljata državni zbor in [[državni svet Republike Slovenije]]. Državni zbor ima 90 sedežev (po eden iz [[Italijani|italijanske]] in [[Madžari|madžarske]] [[narodnostna manjšina|manjšine]]). Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga [[družba|družbene]], [[gospodarstvo|gospodarske]], strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Redne parlamentarne volitve so vsaka štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.
=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Slovenije}}
[[Slika:Obcine Slovenija 2007 4col.svg|thumb|300px|Zemljevid [[Občine v Sloveniji|slovenskih občin]] leta 2007 (210 občin)]]
[[Slika:Statistične_regije_Slovenije.png|thumb|300px|[[Statistične regije Slovenije]]]]
Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo ustava predvideva. Edina oblika [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] so tako [[Občine v Sloveniji|občine]] z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z [[Javni prevoz|javnim prevozom]] in [[knjižnica|knjižničnimi]] storitvami) in prostorsko načrtovanje.<ref name="OECD regional">{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011 |year=2011 |publisher=OECD Publishing |isbn=9789264120587}}</ref> Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 11 status [[mestna občina|mestne občine]].<ref name="MMC obcine">{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/vlada-bi-ukinjala-obcine-obcinska-zdruzenja-pol-slovenije-bo-pokonci/310104 |title=Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci. |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=1.6.2013 |accessdate=30.8.2014}}</ref> Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.<ref name="OECD regional"/> Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.<ref name="MMC obcine"/>
Poleg različnih neformalnih delitev na [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajine]] obstaja [[Statistične regije Slovenije|12 statističnih regij]] po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):<ref>{{navedi splet| url=http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |title=Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS |publisher=Statistični urad RS |accessdate=30.8.2014}}</ref>
# [[Pomurska regija]]
# [[Podravska regija]]
# [[Koroška regija]]
# [[Savinjska regija]]
# [[Zasavska regija]]
# [[Posavska regija]]
# [[Jugovzhodna Slovenija]]
# [[Osrednjeslovenska regija]]
# [[Gorenjska regija]]
# [[Primorsko-notranjska regija]]
# [[Goriška regija]]
# [[Obalno - kraška regija]]
Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – Zahodna in Vzhodna Slovenija (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|evropske regionalne politike]].<ref name="OECD regional"/>
== Demografija ==
<!--{{glavni|Demografija Slovenije}} Here ist no main arcticle-->
{{bar box
|width = 300px
|float = right
|title = Etnične skupine v Sloveniji<br/>(leta 2002)
|titlebar = #ddd
|bars =
{{bar percent|Slovenci|teal|83.06}}
{{bar percent|Srbi|teal|1.98}}
{{bar percent|Hrvati|teal|1.81}}
{{bar percent|Bošnjaki|teal|1.10}}
{{bar percent|ostali|teal|4.85}}
{{bar percent|neznano|gray|8.9}}
|caption =
}}
Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih [[Etnična skupina|etničnih skupin]] pa je bilo več kot 1 % še [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|Bošnjakov]].<ref>Dolenc D. s sod. [http://www.stat.si/Popis2002/gradivo/si-92.pdf Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002] (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.</ref> [[Avstrijci]], [[Čehi]], [[Nemci]], [[Poljaki]] in [[Rusi]] so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti.
Pričakovana [[življenjska doba]] je bila leta [[2005]] 74 let za [[moški|moške]] in 82 za [[ženska|ženske]].
Povprečna naseljenost je 101 [[prebivalstvo|prebivalec]] na [[kvadratni kilometer|km²]]. Približno polovica prebivalstva živi v [[urbano naselje|urbanih naseljih]], drugi pa na [[podeželje|podeželju]].
[[Uradni jezik]] je [[slovenščina]]. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob [[Državna meja|meji]] z [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]), je uradni jezik tudi [[italijanščina]] ali [[madžarščina]]. [[Kočevarščina|Kočevarščino]], nekoč prevladujoči jezik oziroma [[nemščina|nemško]] narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga [[UNESCO]] opredeljuje kot "kritično ogrožen jezik" ''(critically endangered language)''.<ref name="norwaysi-sl">[http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji]</ref>
=== Večja mesta ===
{| class="navbox" style="width: 97%"
!colspan="10" style="padding:0.3em 0; line-height:1.4em; "| Največja mesta v Sloveniji po številu prebivalcev
|-
! #
! Ime mesta
! Regija
! Št. prebivalcev
!
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 1 ||align=left | '''[[Ljubljana]]''' || align="left" | Osrednjeslovenska || 258.873
| rowspan=11 style="text-align: center" | [[File:Celje - pogled z gradu.JPG|border|135px|Celje]]<br />[[Celje]]<br />
[[File:Kranj 19.jpg|border|135px|Kranj]]<br />[[Kranj]]
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 2 ||align=left | '''[[Maribor]]''' || align="left" | Podravska || 94.809
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 3 ||align=left | '''[[Celje]]''' || align="left" | Savinjska || 37.490
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 4 ||align=left | '''[[Kranj]]''' || align="left" | Gorenjska || 37.129
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 5 ||align=left | '''[[Velenje]]''' || align="left" | Savinjska || 25.456
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 6 ||align=left | '''[[Koper|Koper/Capodistria]]''' || align="left" | Obalno-kraška || 24.996
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 7 ||align=left | '''[[Novo mesto]]''' || align="left" | Jugovzhodna Slovenija || 23.415
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 8 ||align=left | '''[[Ptuj]]''' || align="left" | Podravska || 18.164
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 9 ||align=left | '''[[Trbovlje]]''' || align="left" | Zasavska || 14.977
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 10 ||align=left | '''[[Kamnik]]''' || align="left" | Osrednjeslovenska || 13.608
|-
|}
== Znamenitosti ==
|Slika:Minorite_Monastery_of_Maribor_24.JPG|LG Maribor}}
=== Prazniki in dela prosti dnevi ===
{{glavni|Državni prazniki v Sloveniji}}
''Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji'' določa naslednje praznike in dela proste dneve:<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji]. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)</ref>
[[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|thumb|right|250px|[[Žale, Ljubljana|Ljubljanske Žale]] ob [[dan spomina na mrtve|dnevu spomina na mrtve]] leta 2012]]
; Prazniki
* [[1. januar|1. in 2. januar]] – ''[[novo leto]]''
* [[8. februar]] – ''[[Prešernov dan]], [[slovenski kulturni praznik]]''
* [[27. april]] – ''[[dan upora proti okupatorju]]''
* [[1. maj|1.]] in [[2. maj]] – ''[[praznik dela]]''
* [[25. junij]] – ''[[dan državnosti]]''
* [[15. avgust]] – ''[[Marijino vnebovzetje]]''
* [[17. avgust]] – ''[[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni]]'' (ni dela prost dan)
* [[15. september]] – ''[[dan vrnitve Primorske k matični domovini]]'' (ni dela prost dan)
* [[25. oktober]] - ''[[dan suverenosti]]'' (ni dela prost dan)
* [[31. oktober]] – ''[[dan reformacije]]''
* [[1. november]] – ''[[dan spomina na mrtve]]''
* [[23. november]] – ''[[dan Rudolfa Maistra]]'' (ni dela prost dan)
* [[25. december]] – ''[[božič]]''
* [[26. december]] – ''[[dan samostojnosti in enotnosti]]''
; Dela prosti dnevi
* [[nedelja]] po prvem pomladanskem ščipu – ''[[velikonočna nedelja]] in [[velikonočni ponedeljek|ponedeljek]], [[velika noč]]''
* ''binkoštna nedelja, [[binkošti]]'' (nedelja 49 dni po veliki noči)
== Viri ==
| 