Emona: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 82:
[[Ljubljanska kotlina]] je bila naseljena že v prazgodovini. Preko nje so že v predrimskem obdobju potekale pomembne trgovske poti med [[Apeninski polotok|Apeninskim polotokom]], [[Baltik]]om in [[Balkan]]om.
 
[[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinski]] cerkveni zgodovinar [[Sozomen]] je ustanovitev prvega naselja na območju Emone pripisal [[Jazon]]u in [[Argonavti|Argonavtom]], ki so v 1323. stoletju pr. n. št. pripluli po [[Sava|Savi]], prezimili in nato po [[Ljubljanica|Ljubljanici]] in kopnem nadaljevali pot v deželo Italikov.<ref>Šašel 1984, str. 36.</ref> V drugi polovici 1. stoletja pr. n. št. so ta del slovenskega ozemlja zasedli [[Rimska republika|Rimljani]] in najverjetneje pod grajskim gričem ustanovili vojaško postojanko. Rimljani so nato do leta 151 n. št. na prostoru med Ljubljanico in Šišenskim hribom namensko (z željo utrjevanja zaledja po [[Velika ilirska vstaja|ilirskih vstajah]]) zgradili mesto s pravokotnim tlorisom in mogočnim kamnitim obzidjem ter na treh straneh z dvojnim vodnim jarkom, kar je imelo vse značilnosti rimskega [[Kastrum|kastra]]. Prvi prebivalci so bili priseljenci iz [[Italija (rimska provinca)|Italije]] in [[Galija|Galije]], njihovi sužnji in odsluženi rimski vojaki.
 
Emona je imela od 2. do 4. stoletja pomembno vlogo v obrambi Italije. V 2. stoletju je trpela zaradi [[Markomanske vojne|markomanskih vojn]] in [[Kuga|kuge]], leta 238 pa so jo meščani sami požgali in zapustili, da se ne bi v njej ugnezdila vojska uzurpatorja [[Maksimin Tračan|Maksimina Tračana]].<ref name=PP>Pozdravljeni, prednamci!, str. 13.</ref> Leta 408 se je v Emoni ustavil [[Vizigoti|vizigotski]] vladar [[Alarik I.|Alarik]], ki je imel kot bizantinski ''magister militum'' nalogo, da za [[Bizantinsko cesarstvo]] ponovno osvoji Italijo.<ref>Šašel 1984, str. 42.</ref> Emonci so se takrat verjetno rešili s podkupnino.<ref name=PP/>