Maksencijeva bazilika: razlika med redakcijama

dodanih 739 zlogov ,  pred 1 letom
dodano
(dodano)
(dodano)
 
== Zgodovina ==
 
V antičnem Rimu je bila bazilika pravokotna stavba z velikim osrednjim odprtim prostorom in pogosto z dvignjeno [[apsida|apsido]] na skrajnem koncu od vhoda. Bazilike so služile različnim funkcijam, vključno s kombinacijo sodišča, zbornice in dvorane za sestanke. Lahko so bili v nišah v stenah nameščeni številni kipi bogov. Pod [[Konstantin I. Veliki|Konstantinom]] in njegovimi nasledniki je bila ta vrsta zgradbe izbrana kot osnova za oblikovanje večjih prostorov krščanskega bogoslužja, verjetno zato, ker je imela oblika bazilike manj poganskih elementov kot tiste v tradicionalnih grško-rimskih templjih <ref name="Fazio">{{cite book|last=Fazio|first=Michael|title=Buildings across time : an introduction to world architecture|year=2009|publisher=McGraw-Hill Higher Education|location=Boston, Mass.|isbn=007305304X|pages=134|edition=3rd|display-authors=etal}}</ref> in so omogočale veliko število občestva. Kot rezultat gradbenih programov krščanskih rimskih cesarjev je pojem bazilika kasneje v veliki meri sinonim za veliko [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ali [[stolnica|stolnico]].
 
Gradnja se je začela na severni strani foruma pod cesarjem [[Maksencij|Maksencijem]] leta 308, leta 312 pa jo je končal Konstantin I. po porazu Maksencija v bitki na Milvijskem mostu <ref name="roth">{{cite book | first=Leland M. | last=Roth | year=1993 | title=Understanding Architecture: Its Elements, History and Meaning | edition=First | publisher=Westview Press | location=Boulder, CO | isbn=0-06-430158-3 | pages=30, 222}}</ref>. Stavba je stala blizu Templja miru, ki je bil takrat verjetno zanemarjen in Templja Venere in Rima, katerih rekonstrukcija je bila del Maksencijevega posredovanja.
 
Konstantin je baziliko našel nedokončano in se je odločil za nadaljevanje dela, vendar s spremembo prvotnega projekta. Novo os sever-jug je ustvaril z novim vhodnim [[portik]]om na Sveti poti na jug, nasprotno pa na severni strani, z drugo apsido, veliko kot prva (15 metrov široka). Polkrožna Konstantinova apsida je vsebovala šestnajst pravokotnih kvadratov v dveh vrstah, s podstavkom v sredini. Od ladje ga je ločila entablatura, ki je ležala na dveh marmornih stebrih, tako da je nastalo nekakšno dvorišče. Kar zadeva Maksencijevo apsido, je Konstantin tam postavil [[Konstantinov kolos|kolosalni kip]] samega sebe v bronu in marmorju. Tudi Konstantin je notranjost bazilike v celoti obložil z ogromnimi opusi v barvnem marmorju.
 
Barva stavbe, preden je bila uničena, je bila bela. Stavba je bila sestavljena iz osrednje ladje, pokrite s tremi banjastimi [[obok]]i, ki so se dvigali 39 metrov nad tlemi na štirih velikih [[slop]]ih, in se končala z apsido na zahodnem koncu, ki je vsebovala ogromen kip Konstantina I. (ostanki katerega so zdaj na dvorišču Palazzo dei Conservatori, Kapitolskega muzeja). Bočne sile obokov so bile prenesene na stranske ladje velikosti 23 x 17 metrov. Nad njimi so bili trije polkrožni oboki, ki so bile pravokotni na glavno ladjo, ozke [[arkada|arkade]] pa so potekale vzporedno z ladjo pod banjastimi oboki. Že sama ladja je merila 25 metrov in 80 metrov, kar je ustvarilo 2000 kvadratnih metrov tal. Bazilika je, tako kot velike cesarske terme, s svojim čustvenim učinkom uporabljale obsežen notranji prostor. Dolžina vzhodne stene stavbe je bila projicirana arkada. Na južni strani je bila štrleča veranda (prostil) s štirimi stebri (tetrastil).
[[File:John Goldicutt View in Rome 1820.jpg|thumbnail|John Goldicutt, ''Pogled na Rim'', 1820. Akvarel čez svinčnik. Huntington Library, Art Collections, and Botanical Gardens,
 
Gilbert Davis Collection.<ref>[http://www.huntington.org/WebAssets/Templates/exhibitiondetail.aspx?id=18950 Glory After the Fall: Images of Ruins in 18th- and 19th-Century British Art.] The Huntington. Retrieved 12 July 2015.</ref>]]
Južni in osrednji odseki so bili verjetno uničeni zaradi [[potres]]a 847<ref>René Seindal [http://sights.seindal.dk/sight/177_Basilica_of_Maxentius.html "Basilica of Maxentius - the last and largest basilica in the Roman Forum"], ''Photo Archive'', 2003-08-06, accessed November 7, 2010.</ref>. Leta 1349 se je drug potres zrušil obok ladje. Edinega od osmih 20-metrskih stebrov, ki so preživeli potres, je leta 1614 prinesel [[papež Pavel V.]] na Piazza Santa Maria Maggiore. Od bazilike je danes ostal le še severni prehod s tremi betonskimi oboki. Stropi banjastih obokov prikazujejo napredne konstrukcijske spretnosti, ki zmanjšujejo težo z osmerokotnimi stropnimi kasetami.
 
 
Podobno kot številne bazilike takrat, kot je bazilika Ulpijcev, je bil v Maksencijevi baziliki velik odprt prostor v osrednji ladji. Namesto stebrov, ki bi podpirali strop, kot v drugih bazilikah, so bili zgrajeni oboki, veliko bolj pogosti v rimskih termah. Druga razlika od tradicionalnih bazilik je bila streha strukture. Medtem ko je bila prva zgrajena z ravno streho, je bila v tu zgrajena streha z več strešinami, kar je zmanjšalo celotno težo konstrukcije in zmanjšalo vodoravne sile na zunanje oboke. <ref>Giavarini, Carlo, ''The Basilica of Maxentius: the Monument, its Materials , Construction, and Stability'', Rome: L'Erma di Bretschneider, 2005.</ref>
 
 
== Galerija ==
Image:Dehio 6 Basilica of Maxentius Floor plan.jpg|Rekonstrukcija tlorisa.
Image:Basilica di Massenzio e Costantino 09feb08 05.jpg|Detajl kasetiranih obokov iz betona
[[File:John Goldicutt View in Rome 1820.jpg|thumbnail|John Goldicutt, ''Pogled na Rim'', 1820. Akvarel čez svinčnik. Huntington Library, Art Collections, and Botanical Gardens,
Gilbert Davis Collection.<ref>[http://www.huntington.org/WebAssets/Templates/exhibitiondetail.aspx?id=18950 Glory After the Fall: Images of Ruins in 18th- and 19th-Century British Art.] The Huntington. Retrieved 12 July 2015.</ref>]]
 
</gallery>
 
34.803

urejanja