Tir, Libanon: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
m slovnična napaka
Vrstica 17:
Kot navaja [[Herodot]], segajo začetki poselitve v [[3. tisočletje pr. n. št.]] (okoli leta [[2750 pr. n. št.]]), ko naj bi [[sidon]]ski prišleki ustanovili novo [[pristanišče]]. Večji del [[2. tisočletje pr. n. št.|2. tisočletja pr. n. št.]] je bil podrejen [[Egipt]]u in trgoval z njim.
 
Zlata doba se je pričela ob začetku [[1. tisočletje pr .n št.|1. tisočletja pr. n. št.]], ko so [[Filistejci]] uničili do takrat precej pomembnejši [[Sidon]]. Kralj [[Hiram I.]], ki je zavladal leta [[969 pr. n. št.]], je najprej združil [[otok]], kjer je nastal najstarejši del mesta, z manjšim otočkom in tako nastalnastali večji otok prek [[nasip]]a povezal z obalo. Vzpostavil je trgovske vezi z [[Judje|judovskima]] kraljema [[Salomon]]om in [[David]]om ter jima dobavljal [[libanonska cedra|cedrovino]] in delovno silo za gradnjo [[Jeruzalemski tempelj|Jeruzalemskega templja]]. V zahvalo je dobil 20 manjših mest v [[Galileja|Galileji]] in vzpostavil trgovske vezi še z [[Arabija|Arabijo]] ter s severno in vzhodno [[Afrika|Afriko]].
 
V tem času je Tir postal najpomembnejše [[Fenicija|feničansko]] mesto, ki je ustanavljalo [[kolonija (geografija)|kolonije]] na [[Sicilija|Siciliji]] in ob [[severna Afrika|severnoafriški]] obali, [[Sredozemsko morje]] pa je v tistem času bilo znano kar kot »Tirsko morje«. Po [[936 pr. n. št.|33 letih]] se je Hiramova vladavina končala. Tir je spočetka še naprej cvetel in celo širil svoje trgovanje v [[Sredozemlje|Sredozemlju]], zato pa je prihajalo do nenehnih bojev in prevratov na [[prestol]]u. Po legendi naj bi se za prestol potegovala tudi princesa Elisa, bolj znana kot [[Didona|Dido]]. Ko ji je prevrat spodletel, naj bi pobegnila v severno Afriko in v bližini današnjega [[Tunis]]a ustanovila [[Kartagina|Kartagino]].