Boj za severno mejo: Razlika med redakcijama

V prizadevanju za uresničitev programa [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] v okviru [[Država SHS|Države SHS]] in pozneje [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] so se [[Slovenci]] že ob razpadu začeli bojevati za določitev severne meje po narodnostni meji. V boju za severno mejo na Koroškem so sodelovali slovenski prostovoljci pod poveljnikoma [[Alfred Lavrič|Antonom Lavričem]] in [[Franjo Malgaj|Franjem Malgajem]] ter vojaki [[general Maister|generala Maistra]], pozneje tudi vojaki (večinoma Slovenci) redne [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|jugoslovanske vojske]]. Maja in junija 1919 so zasedli vso [[Koroška regija|slovensko Koroško]], toda [[pariška mirovna konferenca]] se je odločila za izvedbo [[plebiscit]]a (2 plebiscitni coni) na ozemlju severno od [[Karavanke|Karavank]]. [[Koroški plebiscit]] je bil izveden 10. oktobra 1920 in po njem je v skladu z določili [[senžermenska mirovna pogodba (1919)|senžermenske mirovne pogodbe]] plebiscitno ozemlje s [[koroški Slovenci|koroškimi Slovenci]] pripadlo [[Avstrija|Avstriji]]. Na [[Štajerska|Štajerskem]] je [[general Maister]] obranil slovenski del Štajerske in dosegel mejo na [[Kozjak|Kobanskem]] in [[Mura|Muri]]; v Avstriji so ostali Slovenci na območju [[Radgona|Radgone]].