Informacijska znanost: Razlika med redakcijama

Predmetne bibliografske zbirke podatkov in indeksi citiranosti, ki so jih v bibliotekarstvo prinesli znanstveniki, so pomenili velik korak naprej pri razširjanju informacij tudi v učnem načrtu v knjižničarskih šolah. Konec šestdesetih let so knjižničarske šole, ki so se v drugi polovici 20. stoletja na splošno razvijale od programov poklicnega usposabljanja do univerzitetnih ustanov, v svoja imena začele dodajati izraz "informacijska znanost". Prva šola, ki je to storila, je bila leta 1964 ameriška Univerza v Pittsburghu<ref>{{Navedi revijo|title=Reviews : Kent Allen, Lancour Harold and Daily Jay E., (Eds.). Asst. Ed. William Z. Nazri. Encyclopedia of library and information science. In progress. Volumes published to date I - I8. New York: Marcel Dekker, I968- . (Current price per vol. I90 Swiss frs. ; I65 Swiss frs. to subscribers.)|url=http://dx.doi.org/10.1177/096100067700900207|journal=Journal of librarianship|date=1977|issn=0022-2232|pages=148–155|volume=9|issue=2|doi=10.1177/096100067700900207|first=E.V.|last=Corbett|accessdate=}}</ref>. V sedemdesetih in osemdesetih letih ji je sledilo še več šol, do devetdesetih pa so skoraj vse bibliotekarske šole v ZDA svojim imenom dodale informacijsko znanost. Kmalu so ta izraz pričeli vključevati tudi v Evropi. Na Danskem je na primer "Kraljevska šola knjižničarstva" leta 1997 spremenila angleško ime v Kraljeva šola knjižničnih in informacijskih znanosti. V Tromsø na Norveškem je najprimernejše ime področja izraz znanstvena dokumentacija, v Franciji študij informatike in komunikacije tvorita eno disciplino in na Švedskem so področja arhivske znanosti, knjižničarstva in muzeologije združena kot arhivska, knjižnična in muzejska znanost.

 

 

== Viri ==