Gospodarjenje z gozdom: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
ma kakomsi oja
Vrstica 5:
V ožjem strokovnem smislu pomeni gospodarjenje z gozdom razumno poseganje v gozd zaradi pridobivanja lesa. Poseganje naj bi bilo takšno, da bi v čim manjši meri zmotilo ekološko ravnovesje in da bi gozdu omogočilo njegovo čimprejšnjo [[regeneracija gozda|regeneracijo]]. Taka pričakovanja omogoča le dobro ohranjen, (so)naraven gozd.
 
Zato je v Sloveniji pri gospodarjenju z gozdom uveljavljeno načelo [[Sonaravno gospodarjenje z gozdom|sonaravnosti]]. To načelo predpostavlja, da se lastniške zahteve po pridobivanju lesa zavestno podrejajo naravnim potrebam gozda. S tem se gozdu omogoča optimalno delovanje in trajen obstoj. Poleg zanesljive samoohranitve uravnovešen gozd v optimalni kondiciji lastniku omogoča redne, maksimalne lesne donose, širši družbi pa blagodejno delovanje vseh ostalih [[funkcije gozda|funkcij gozda]].
 
V gospodarskih gozdovih je žal mogoče obvarovati naravne potrebe gozda le z omejevanjem posegov v gozd. To velja zlasti za [[sečnja|sečnjo]]. Sečnja drevja predstavlja najintenzivnejši trajni poseg v gozd. Omejitev sečnje se nanaša na jakost in pogostnost sečenj. Določajo jih [[gozdnogospodarski načrt|gozdnogospodarski načrti]], ki med drugim določajo najvišjo dovoljeno količino lesa za posek - [[etat]].
Vrstica 15:
Skoraj tri četrtine gozdov v Sloveniji je v zasebni lasti.
 
== Viri in literaturliteratura ==
* {{cite journal|author=Silvestra Rogelj Petrič |title=Zelena pljuča našega planeta so marsikje načeta |work=Delo |date=27. 1. 2011 |page=24}}