Andrej Ule: Razlika med redakcijama

Andrej Ule je slovenski filozof, ki deluje na področjih logike, [[spoznavna teorija|spoznavne teorije]], [[filozofija jezika|filozofije jezika]] in [[primerjalna filozofija|primerjalne filozofije]]. Do leta 2015 je bil redni prof.profesor za logiko in teorijo znanosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svoja odkritja in spoznanja je ubesedil v najrazličnejših knjigah in člankih.

== ŽivljenjepisŽivljenje ==

Andrej Ule se je rodil 27. 4.aprila 1946 v Ljubljani. Na [[Gimnazija Poljane|Poljanski gimnaziji]] je maturiral leta 1965. Šest let kasneje (1971) je diplomiral iz Tehničnetehnične matematike na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo]] Univerze v Ljubljani. Med študijem matematike je vpisal tudi študij filozofije ter leta 1972 vpisal magistrski študij filozofije in ga uspešno zaključil leta 1974. Istega leta postaneje postal asistent za logiko in metodologijo znanosti na Oddelku za filozofije [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] v Ljubljani. S temo "''Osnovni filozofski problemi sodobne logike (Frege, Russell, Wittgenstein)"'' je doktoriral leta 1981. Naslednjega leta (1982) je bil imenovan za docenta, leta 1987 pa za izrednega prof.profesorja za področje logike in teorije znanosti. Štiri leta kasneje (1991) je bil imenovan za rednega profesorja za [[analitična filozofija|analitično filozofijo]] in [[filozofija znanosti|filozofijo znanosti]]. V letih 1981, 1982, 1985, 1988 in 1990 je kot Humboldtov štipendist gostoval pri Inštitutu za logiko, teorijo znanosti in statistiko Max. Ludwigove Univerze v Münchnu, pri prof.[[Wolfgang W.Stegmüller|Wolfgangu Stegmüllerju]]. Tam je preučeval strukturalno teorijo znanosti in filozofijo [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga Wittgensteina]]. Septembra in oktobra leta 1995 je gostoval na Augsburg Collegeu v Minneapolisu/USA, ZDA, sicer pa je sodeloval s številnimi filozofskimi strokovnjaki in inštitucijami v Sloveniji in tujini. Leta 2015 pa se je po dolgi profesuri upokojil.

Disciplina filozofska logika je zelo široko območje. Kategorijo sestavljajo podkategorije, kot so: oblike in modeli sklepanja in logična semantika, dialektika, analitična filozofija jezika, kritično mišljenje, logična analiza filozofskih izjav in konceptov, paradoksi. Ule se ukvarja predvsem z [[modalna logika|modalno]] in epistemsko logiko, z analitično filozofijo jezika, semantičnimi paradoksi in logično kritiko argumentov[[argument]]ov.

Teorija in filozofija znanosti se ukvarja z logičnimi, spoznavnoteoretskimi in ontološkimi predpostavkami (različnih) znanosti, s strukturo znanstvenih pojasnitev oz, razumevanj in teorij, s formiranjem in razvojem znanstvenih spoznanj (teorij) in s strukturo znanosti v celoti. Ule se ukvarja s strukturo znanstvenih pojasnitev in teorij, z razmerji med znanstvenimi teorijami, znanstvenimi modeli in znanstvenim izkustvom, s strukturalno teorijo znanosti, z znanstvenimi metodami v različnih znanostih, družbeno naravo znanstvenega dela in z etično problematiko etičnega v znanosti.

Spoznavna teorija, [[epistemologija]], starejši naziv "gnoseologija", je filozofska disciplina, ki raziskuje izvore, možnosti, meje, objektivno vrednost in predmet spoznanja oz. vprašanja, ki zadevajo človeško spoznanje nasploh. Ule se ukvarja z logično analizo spoznanja in znanja, možnostjo in mejami spoznanja, raznimi izvori spoznanja, s teorijami upravičenja prepričanj, s kritiko skepticizma in spoznanji [[a priorne sodbe|a priori]].

Filozofija jezika je logična, [[semantika|semantična]] in hermeneutična[[hermenevtika|hermenevtična]] analiza jezika. Ukvarja se predvsem z vprašanji jezikovnega smisla in pomena, npr. kaj je smisel in pomen (referenca) jezikovnih izrazov (predvsem imen in stavkov), kakšno je razmerje med referenco in opisom, med imeni in demonstrativi[[demonstrativ]]i. Ule povezuje logično analizo jezika z wittgensteinsko »filozofijo običajne govorice«, ukvarja se tudi s teorijami resnice.

Primerjalna filozofija se ukvarja s primerjavo različnih filozofskih tradicij, filozofskih terminologij in konceptov. Ule se ukvarja predvsem s primerjavo logičnih struktur in argumentov v [[indijska logika|indijski]], [[Nominalizem - šola imen|kitajski]] in "zahodni" filozofiji.

* ''Osnovna filozofska vprašanja sodobne logike'' (1982)

Knjiga obravnava razvoj moderne logike skozi analizo logičnih in filozofskih konceptov treh ključnih avtorjev sodobne filozofske logike: [[Gotlob Frege|Gotloba Fregeja]], [[Bertrand Russell|Bertranda Russella]] in Ludwiga Wittgensteina.

* ◦ ''Od filozofije k znanosti in nazaj'' (1986)
Ta knjiga je posvečena nekaterim osnovnim filozofskim in znanstveno-teoretičnim problemom, ki so se pojavljali skozi celoten zgodovino znanosti s povdarkompoudarkom na sodobni znanosti. V prvem delu knjige so obravnavani problemi in trendi velikih filozofskih teorij od antike do Kanta[[Kant]]a. V drugem delu pa si avtor zastavi vprašanje, kako sodobna teorija znanosti rešuje probleme apriorizma in empiricizma.

* ''Filozofija Ludviga Wittensteina'' (1990)

* ''Logos spoznanja: osnovne spoznavne teorije'' (2001)

Knjiga je sestavljena iz sedmih glavnih poglavji. Začne se z razpravo o potrebah in možnostih teorije znanja. V nadaljevanju izpostavi nekaj ključnih problemov znanja, nato pa so predstavljene še teorije o zagovarjanju prepričanj ter glavni spoznavni izvori. V šestem poglavju razvije svojo teorijo o relativnem apriorizmu. V zadnjem poglavju pa predsavipredstavi svojo razlago [[skepticizem|skepticizma]].

* ''Operationen und Regeln bei Wittgenstein. Vom logischen Raum zum Regelraum'' (1997)

* ''Circles of Analysis. Essays on Logic, Mind and Knowledge'' (2008)

* S prispevkom "''Mind in Physical Reality, Its Potentiality and Actuality" ''je prispeval tretji del knjigezbornika ''Mind in Nature. From Science to Philosophy'' (2012).

- Ule, A. Sintetičnost in analitičnost kot problem filozofije od Platona do Kanta : magistrska naloga; 1974 <br>
- Ule, A. Osnovna filozofska vprašanja sodobne logike,Cankarjeva založba,1982 <br>
- Ule, A. Od filozofije k znanosti in nazaj. Nova Gorica: državna založba Slovenije.1986. <br>
- Ule, A. Filozofija Ludwiga Wittgensteina : (od Traktata do Filozofskih raziskav), 1990 <br>
- Ule, A. Sodobne teorije znanosti. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče Ljubljana.1992. <br>
- Ule, A. Znanje, znanost in stvarnost. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. 1996. <br>
- Ule, A. . Logos spoznanja: osnovne spoznavne teorije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. 2001 <br>
- Ule, A. Dosegljivost resnice. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Ljubljana. 2004. <br>
- Ule, A. Znanost, družba, vrednote, Aristej, 2006<br>

== Viri ==