Joseph Needham: Razlika med redakcijama

Znan je po svojih znanstvenih raziskavah na področju [[embirologija|embriologije]] in zapisih o kitajski znanosti. IzbranLea 1941 je bil sprejet v [[Kraljeva družba|Kraljevo družbo]] in leta 1941 in1971 v [[Britanska akademija|Britansko akademijo leta 1971]]. Leta 1992 mu je kraljica [[Elizabeta II. naklonilaBritanska|Elizabeta posebnoII.]] priznanjepodelila Red spremljevalcev časti za([[Order of the dejanjaCompanions nacionalneof vrednostiHonour|CH]]). S tem je postal edini še živeči prejemnik omenjenih odličij.

Njegov oče Joseph Needham je bil zdravnik, njegova mati Alicia Adelaide Montgomery pa se je ukvarjala z glasbo. Joseph ml. je bil njun edini otrok. Preden se je vpisal na Cambridge, se je izobraževal v šoli Oundle v Northamptoneshireju. Odločil se je za študij [[biokemija|biokemije]]. Na [[Univerza Cambridge|Univerzi Cambridge]] je končal svoj dodiplomski študij, magisterij in doktorat (1925).

===Kariera===

Po doktoriranjukončanem doktoratu je delal za profesorja [[Frederick GolwandGowland Hopkins|Fredericka Golwanda Hopkinsa]] v laboratoriju na univerzitetnem oddelku za biokemijo, kjer se je najprej specializiral za [[embriologija|embriologijo]] in [[morfogeneza|morfogenezo]]. Leta 1931 je objavil svojo priznano knjigo ''Kemična embriologija (ang. ''' (Chemical Embriology'''). Njegova predavanja so bila v naslednjih letih deležna dobrih odziv kritikov, med drugim tudi iz Harvarda.

Med leti 1942 in 1946 je bil v Chongqingu s strani Kraljeve družbe izbran za predsednikpredsednika oddelka za sodelovanje kitajskih in britanskih znanstvenikov. V tistem času je velikokrat potoval na Kitajsko, kar je bilo zaradi vojne oteženo in nevarno. Potoval je po mnogo kitajskih mestih in neposeljenih pokrajinah. Povsod je zbiral knjige o kitajski zgodovini in znanosti, ki jih je redno pošiljal nazaj v London. Pridobil je tudi mnogo znancev in prijateljev, ki so mu v kasnejših letih pošiljali različne knjige o Kitajski, njeni zgodovini in podobno. Vse to je bil njegov material, iz katerega je črpal vsebino za svoja kasnejša dela.

Ob vrnitvi v Evropo, mu je [[Julian Huxley]] ponudil mesto prvega Unescovega predstavnika naravoslovnih ved. Ponudbo je sprejel, a je po dveh letih, leta 1948, odstopil, zaradi sumov več kot le znanstvenega sodelovanja s kitajskimi komunisti. Vrnil se je v svoje prostore na višji šolikolidža Gonville in Caius (ang. '''Gonville in Caiusv College''')Cambridgu. Te so se kaj kmalu napolnili s knjigami, pridobljenimi na Kitajskem. Večino svojega življenja za tem je namenil raziskovanju zgodovine kitajske znanosti, čeprav je o biokemiji predaval do leta 1966.

===''Znanost in kitajska civilizacija''===

Leta 1948 je založbi Cambridge University Press predlagal izvedbo projekta, katerega rezultat, bi bila njegova knjiga ''Znanost in kitajska civilizacija'' (ang. '''Science and Civilization in China'''). Projekt je bil sprejet in je hitro zrasel. Sodeloval je z zgodovinarjem [[Wang LingomLing]]om. Sam je napisal 15 delov knjige, projekt pa se je nadaljeval tudi po njegovi smrti. Danes projekt obsega 27 delov, na raziskovalnem inštitutu Needham (ang. '''Needham Research Institute''') pa zbirko še dopolnjujejo.

''===Needhamovo vprašanje''===

Needham pripisuje velik pomen vpliv konfucionizma[[konfucijanstvo|konfucijanstva]] in [[taoizem|taoizma]] na hitrost kitajskega odkrivanja. Prav tako ni verjel, da je kitajska pisava slabo vplivala na razvoj Kitajske.

Njegove raziskave so navsezadnje le pokazale postopno nabiranje znanstvenih dosežkov skozi kitajsko zgodovino. V zadnjem delu svoje knjige pravi, da se je kitajski napredek jasno kazal v kitajski družbi. Kitajska nikoli ni doživela stagnacije. Hitro pa je zaostala, ko se je v Evropi po Renesansi[[renasansa|renesansi]] začela razvijati moderna znanost.

Obstajajo pa tudi mnoge druge hipoteze, ki skušajo pojasniti Needhamovo vprašanje. Na primer;: Yingqui Liu in Chunjiang Liu sta menila, da je krivo pomankanjepomanjkanje pravic do lastnine v tistem času. Celo s pravicami, ki so jih imeli, jeso lahko kraljcesar in njegovi birokrati manipuliral po mili volji. Vsa znanost in tehnologija je lahko kraljevacesarjeva družina uporabila za svoje potrebe dvora. Znanost ni imela prostih rok za napredek, zato le-ta, po njegovo, nikakor ni stekel.

''===Ocene in kritike''===

Nekateri strokovnjaki pravijo, da Needham v svojih delih pretirava s kitajskimi tehnološkimi dosežki. Pravijo tudi, da včasih nepravilno pripisuje izum določnih predmetov Kitajski. Needhamovemu pogledu na Evropo očitajo tudi pretirano etnocentričnost. Naj bi: z osredotočanjem na Kitajsko, naj bi pozabil na razvijanje svojega mnenja o Evropi.

Needham je bil za svoje čase precej liberalen. Živel je kontroverzno življenje. Politično gledano je bil levičar, zavzemal se je za [[krščanski socializem]]. V času bivanja na Kitajskem je sodeloval v razvpiti raziskavi o domnevni uporabi bioloških orožij v drugi svetovni vojni. Z antraksom okuženo meso naj bi Američani odvrgli z letali na južno Kitajsko tik pred koncem vojne. Severna Koreja, Kitajska in Sovjetska zveza so med drugim obtožile Združene države Amerike uporabe [[vranični prisad|vraničnega prisada]]. Needham je v raziskavi sodeloval kot inšpektor v Severni Koreji in njegove raziskave so potrjevale obtožbo. S tem si je prislužil mesto na črni listi Združenih držav Amerike do zgodnjih sedemdesetih let 20. stoletja. Njegov biograf Simon Winchester zadevo zaključi z mnenjem, da so komunistične oblasti Needhama izkoristile za lastne potrebe.

Z Derekom Bryanom sta leta 1965 ustanovila Družbo za izboljšanje angleško-kitajskih odnosov (ang. '''Society for Anglo-Chinese Understanding'''), ki je kar nekaj let nudila edino pot na Kitajsko za vse Angleže.

Needham se je leta 1924 poročil z biokemičarko Dorothy Moyle (1896-1987), ki je bila tudi članica Kraljeve družbe. Bila sta prvi poročeni par, ki mu je to uspelo. Needham je znan po tem, da je bil gimnosofist, torej je imel rad goloto in meditacijo. Leta 1937 se je globoko zaljubil v svojo učenko Lu Gwei-djen, njegova žena Dorothy je to sprejela. Vsi trije so več let živeli na isti ulici v Cambridgeu. Dve leti po smrti Dorothy, leta 1989, se je poročil z Lu, ki je po dveh letih zakona umrla. Leta 1982 je bil diognostificirandiagnostificiran zaz bolnika[[Parkinsonova Parkinsovebolezen|Parkinsovo bolezniboleznijo]], pri štiriindevedesetih je umrl v svojem domu v Cambridgeu.

Po njegovi smrti, leta 2008, je bil položaj predstavnika Kitajske na univerziUniverzi v Cambridgeu (ang. ''Chair of Chinese in the University of Cambridge'') v njegovo čast preimenovano v Joseph Needhamovo profesorstvo kitajske zgodovine, znanosti in civilizacije (ang. ''Joseph Needham Professorship of Chinese History, Science and Civilization'').

Po veroizpovedi je bil Needham anglokatolik. Redno je molil v katedrali Ely. Opisoval se je tudi kot 'častnega Taoistataoista', predvsem zaradi svojih povezav s Kitajsko.

Leta 1961 je bil nagrajen z medaljo George Sartona s strani Družbe zgodovine znanosti (ang. ''History of Science Society''). Pet let kasneje, leta 1966, pa je postal ravnatelj visoke šolekolidža Gonville and Caius (ang. ''Gonville and Caius College''). Leta 1984 je postal četrti prejemnik J.D. Bernalove nagrade (ang. ''J.D. Bernal Award''). Nagrado je podelila Družba za družbeno obravnavo naravoslovne znanosti. Leta 1990 mu je mesto Fukuoka podelilo Nagrado fukuoškeza azijske kultureštudije (ang. '''Fukuoka Asian Culture Prize''').