Henry Mancini: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Kariera: Dodajanje in urejanje virov. |
Poslovenjen naslov. |
||
Vrstica 23:
Sveže odpuščen Mancini je vstopil v glasbeno industrijo. Leta 1946 je postal pianist in aranžer novoustanovljenega Orkestra Glenna Millerja, ki ga je vodil [[Tex Beneke]]. Po drugi svetovni vojni je Mancini razširil svoje znanje kompozicije, kontrapunkta, harmonije in orkestracije s študijem pri skladateljih [[Ernst Křenek|Ernstu Kreneku]] in [[Mario Castelnuovo-Tedesco|Mariu Castelnuovo-Tedescu]].<ref>Mancini & Lees (2001), stran 51.</ref>
Leta 1952 se je Mancini pridružil glasbenemu oddelku studia [[Universal Pictures]]. V naslednjih šestih letih je prispeval glasbo za več kot 100 filmov, med katerimi so najpomembnejši ''Creature from the Black Lagoon'', ''The Creature Walks Among Us'', ''It Came from Outer Space'', ''Tarantula'', ''This Island Earth'', ''The Glenn Miller Story'' (za katerega si je prislužil prvo nominacijo za oskarja), ''The Benny Goodman Story'' in ''
Leta 1958 je Mancini zapustil studio Universal, da bi deloval kot neodvisni skladatelj in aranžer. Kmalu zatem je za pisatelja in producenta [[Blake Edwards|Blakea Edwardsa]] ustvaril glasbo za televizijsko serijo ''Peter Gunn''.<ref name=":2" /> To je bil začetek sodelovanja z Edwardsom, ki je trajalo kar 35 let, v tem času pa sta sodelovala pri 30-ih filmih. Skupaj z [[Alex North|Alexom Northom]], [[Elmer Bernstein|Elmerjem Bernsteinom]], [[Leith Stevens|Leithom Stevensom]] in [[Johnny Mandel|Johnnyjem Mandelom]] je bil Mancini pionir vključevanja jazzovskih elementov v pozno romantično orkestralno glasbo in v televizijsko glasbo.
| |||