Zlata Bartl: Razlika med redakcijama

Osnovno šolo je končala v [[Sarajevo|Sarajevu]], nato pa je odšla na študij v[[Zagreb]]. Diplomirala je iz kemije, fizike, matematike, meteorologije in mineralogije. Po drugi svetovni vojni je bila obsojena na osem let zaporne kazni zardi članstva v [[ustaši|ustaškem]] gibanju. Po petnajstih mesecih prestajanja kazni je zbolela za [[tuberkuloza|tuberkulozo]] hrbtenice in bila predčasno pogojno izpuščena iz zapora v [[Zenica|Zenici]].<ref>[http://www.vecernji.hr/svijet/samozatajna-teta-vegeta-827367 "Zlata Bartl: Samozatajna teta Vegeta"], Vesna Leto za Večernji list, 23. januarja 2007.</ref> Leta 1955 se je zaposlila kot vodja tima v [[Podravka|Podravkinem]] raziskovalnem [[laboratorij|laboratoriju]], kjer se je začela ukvarjati s pripravo dehidratiziranih juh. Leta 1959 je na tržišče lansirala univerzalni dodatek k jedem Vegeta, ki je kmalu postala ena najbolj prepoznavnih hrvaških proizvodov. Za zasluge je prejela mnoga priznanja, med katerimi so: visoko odličje predsednika Republike Hrvaške, [[Red Danice Hrvatske]], [[Zlata kuna]] za življenjsko delo [[Hrvaška gospodarska zbornica|Hrvaške gospodarske zbornice]] ter spomenica Podravke za življenjsko delo iz leta 1987.<ref name="Zlata Bartl dies"/> . Leta 2006 ji je mesto [[Koprivnica, Hrvaška|Koprivnica]] podelilo naziv častni občan. Danes je poznana pod vzdevkom '''teta vegeta'''.