Flandrija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
m tn |
||
Vrstica 53:
Zgodovinsko se ime nanaša na Grofijo Flandrijo, ki se je okoli leta 1000 raztezala od [[Dovrska vrata|Dovrske ožine]] do izliva reke [[Šelda|Šelde]]. Od zgodovinske Flandrije sta v sodobni Flandriji ostali samo belgijski pokrajini Zahodna in Vzhodna Flandrija. V 19. in 20. stoletju se je naziv Flandrija kljub temu začel uporabljati za celoten nizozemsko govoreči del Belgije, ki sega do reke [[Meuse]].
Flandrija je imela pomembno vlogo v evropski zgodovini. V poznem [[Srednji vek|srednjem veku]] so bila mesta [[Gent]], [[Bruges]], [[Antwerpen]] in [[Bruselj]] ena od najbogatejših mest v Evropi, znana po proizvodnji [[Volna|volnene]] [[Preja|preje]] in volnenih [[tkanina|tkanin]] za domači trg in izvoz. Bogastvo je sprožilo kulturni razvoj z izjemnimi dosežki v [[umetnost]]i in [[arhitektura|arhitekturi]], ki so se lahko merili s tistimi v [[Italija|Italiji]]. Belgija je bila v 19. stoletju eno od središč [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]], v kateri so Flandrijce prehiteli francosko govoreči [[Valonija|Valonci]]. V drugi polovici 20. stoletja se je
Geografsko je Flandrija na splošno ravna in poseduje majhen del [[Severno morje|severnomorske]] obale. Večji del pokrajine je rodoviten in gosto naseljen. Na zahodu meji na [[Francija|Francijo]], na severu in vzhodu na [[Nizozemska|Nizozemsko]] in na jugu na [[Valonija|Valonijo]]. Prestolnica Bruselj je [[Enklava in eksklava|enklava]] znotraj Flandrijske regije. Flandrija sama ima več eksklav: Voeren na vzhodu med Valonijo in Nizozemsko in Baarle-Hertog na severu, ki je sestavljen iz 22 eksklav na Nizozemskem.
| |||