|
==Članki na Wikipediji==
{{DISPLAYTITLE:[[Informacijska znanost}}]]
== Informacijska znanost (definicija) ==
Informacijska znanost je področje, ki se ukvarja z analizo, zbiranjem, razvrščanjem, upravljanjem, shranjevanjem, iskanjem, gibanjem, razširjanjem in zaščito informacij<ref>{{Navedi revijo|title=Review of Stock WG and Stock M Handbook of Information Science, Berlin, de Gruyter, 2013|url=http://dx.doi.org/10.1177/0165551513515119|journal=Journal of Information Science|date=2013-12-20|issn=0165-5515|pages=264–266|volume=40|issue=2|doi=10.1177/0165551513515119|first=Lyn|last=Robinson}}</ref>). Raziskovalci na področju informacijske znanosti delujejo v okviru terenskega raziskovanja uporabe znanja v organizacijah in raziskujejo interakcije med ljudmi, organizacijami in vsemi obstoječimi informacijskimi sistemi z namenom ustvarjanja, zamenjave, izboljšanja ali razumevanja informacijskih sistemov. Informacijska znanost je povezana z računalniškimi znanostmi, psihologijo, tehnologijo in obveščevalnimi agencijami<ref>{{Navedi revijo|title=Information Science: Its Past, Present and Future|url=http://www.mdpi.com/2078-2489/2/3/510|journal=Information|date=2011-08-23|issn=2078-2489|pages=510–527|volume=2|issue=3|doi=10.3390/info2030510|language=en|first=Xue-Shan|last=Yan}}</ref>, vključuje pa tudi koncepte različnih področij, kot so arhivistika, kognitivna znanost, pravo, jezikoslovje, muzeologija, menedžment, matematika, filozofija, javna politika in družbene vede.
Informacijska znanost se osredotoča na razumevanje problemov z vidika vpletenih zainteresiranih in njihove uporabe informacij in drugih tehnologij. V okviru tega se ukvarja predvsem s sistemskimi težavami, ne tehnološkimi. Informacijsko znanost zato lahko dojemamo kot odziv na tehnološki determinizem, prepričanje, da se tehnologija "razvija po lastnih zakonih, da uresničuje svoj potencial, omejen le z razpoložljivimi materialnimi viri in ustvarjalnostjo svojih razvijalcev. Zato velja za samostojen sistem, ki nadzira in upošteva vse druge podsisteme družbe. " (Web Dictionary of Cybernetics and Systems: Technological Determinism, 2011)<blockquote></blockquote>
== Zgodovina informacijske znanosti ==
Informacijska znanost s preučevanjem zbiranja, razvrščanja, upravljanja, shranjevanja, pridobivanja in razširjanja informacij izvira iz zbiranja človeškega znanja. Institucionalno se je pojavila v 19. stoletju skupaj s številnimi drugimi družboslovnimi disciplinami. Svoje korenine ima v zgodovini znanosti, začenši z objavo prvih številk Filozofskih transakcij, ki se običajno upoštevajo za prvo znanstveno revijo, leta 1665 pri Royal Society (London).<gallery>
Slika:Henri La Fontaine.jpg|Henri la Fontaine
Slika:Paul Otlet à son bureau.jpg|Paul Otlet
</gallery>Dokumentacijska znanost, ki je postavila najzgodnejše teoretične temelje sodobne informacijske znanosti, se je pojavila v Evropi konec 19. stoletja skupaj z več znanstvenimi kazalci, katerih namen je bil organizirati znanstveno literaturo. Mnogi zgodovinarji informacijske znanosti navajajo [[:en:Paul_Otlet|Paula Otleta]] in [[Henri La Fontaine|Henrija La Fontaina]] kot očeta informacijske znanosti z ustanovitvijo Mednarodnega inštituta za bibliografijo (IIB) leta 1895<ref>Rayward, W. B. (1994). International federation for information and documentation. In W. A. Wiegand, & D. G. David Jr. (Eds.), The encyclopedia of library history (pp. 290–294). New York: Garland Publishing, Inc.</ref>. Po drugi svetovni vojni se je pojavila druga generacija evropskih dokumentalistov, ena bolj znanih je [[:en:Suzanne_Briet|Suzanne Briet]]. Vendar se "informacijska znanost" kot izraz ni uporabljal pogosto do druge polovice 20. stoletja.
V petdesetih letih 20. stoletja se je začelo večati zavedanje potenciala avtomatskih naprav za iskanje literature ter shranjevanje in iskanje informacij. Ko so ti koncepti rasli v okviru razvoja, se je razvila tudi informacijska znanost. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je prišlo do premika od paketne obdelave informacij do spletnih načinov, od mainframea do mini in mikroračunalnikov. Poleg tega so tradicionalne meje med znanstvenimi disciplinami pričele bledeti in so se mnogi raziskovalci informatike pridružili drugim znanstvenim področjem. Poleg tega so postali multidisciplinarno usmerjeni, in so v svoje učne načrte vključili vede iz humanističnih, družboslovnih ved ter pravo in medicino. Do osemdesetih let prejšnjega stoletja so velike zbirke podatkov, kot sta Grateful Med v ameriški Nacionalni medicinski knjižnici in uporabniško usmerjene storitve, kot sta [[:en:ProQuest_Dialog|Dialog]] in [[:en:CompuServe|CompuServe]], posameznikom postale prvič dostopne prek svojih osebnih računalnikov. Razširjanje informacij je bilo sprva interpretirano kot enostransko posredovanje informacij; s pojavom interneta in eksplozijo priljubljenosti spletnih skupnosti so družbeni mediji v mnogih pogledih spremenili informacijsko pokrajino in ustvarili nove načine komunikacije in nove vrste informacij<ref>{{Navedi revijo|title=Social media, authentic learning and embedded librarianship: a case study of dietetics students|url=http://ojs.lboro.ac.uk/ojs/index.php/JIL/article/view/1718|journal=Journal of Information Literacy|date=2012-11-05|issn=1750-5968|pages=97–109|volume=6|issue=2|doi=10.11645/6.2.1718|first=Rebecca K.|last=Miller}}</ref>. Narava družbenih omrežij omogoča hitrejšo razširjanje informacij kot prek drugih informacijskih virov. Internet je spremenil način dostopa, uporabe, ustvarjanja in shranjevanja informacij.
Danes informacijska znanost v veliki meri preučuje tehnične podlage, družbene posledice in teoretično razumevanje spletnih baz podatkov, široko uporabo baz podatkov v vladi, industriji in izobraževanju ter razvoj interneta in svetovnega spleta.
<br />
== Dostop do informacij<ref>{{Navedi revijo|title=Information science|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Information_science&oldid=941608168|journal=Wikipedia|date=2020-02-19|language=en}}</ref>==
Dostop do informacij je področje raziskovanja, ki združuje različne vidike informatike, informatike, informacijske varnosti, jezikovne tehnologije in računalništva. Cilj raziskovanja dostopa do informacij je avtomatizirati obdelavo velikih količin informacij ter poenostaviti dostop do njih. Uporabljene tehnologije vključujejo iskanje informacij, rudarjenje besedil, urejanje besedil, prevod in kategorizacijo besedila. Dostop do informacij je pogosto opredeljen kot varovanje prostega in zaprtega ali javnega dostopa do informacij in je obravnavan v razpravah o avtorskih pravicah, patentnem pravu ipd. Dostop do informacij je pomemben predvsem v okviru knjižnic, ki za svoje delovanje in zagotavljanje informacij morajo omogočati dostop do informacijskih virov.
<br />
== Informacijska arhitektura ==
Informacijska arhitektura (angl. "Information Architecture", IA) je umetnost in znanost organiziranja in označevanja spletnih strani, intranetov, spletnih skupnosti in programske opreme za podporo uporabnosti ([https://www.iainstitute.org/file/whatisiapdf Information Architecture Institute]). Gre za disciplino v razvoju in vključevanje dejavnosti, ki je usmerjena v združevanje načel oblikovanja in arhitekture v digitalno krajino<ref>{{Navedi knjigo|edition=3rd ed|title=Information architecture for the World Wide Web|url=https://www.worldcat.org/oclc/86110226|publisher=O'Reilly|date=2007|location=Sebastopol, CA|isbn=978-0-596-52734-1|oclc=86110226|last=Morville, Peter.|last2=Rosenfeld, Louis.}}</ref>. Običajno vključuje model ali koncept informacij, ki se uporablja za dejavnosti, ki za svoje delovanje potrebujejo podrobnosti zapletenih informacijskih sistemov. Te dejavnosti vključujejo knjižnične sisteme in razvoj baz podatkov.
<br />
== Upravljanje informacij ==
Upravljanje informacij (angl. "Information Management", IM) je zbiranje in upravljanje informacij iz enega ali več virov in distribucija teh informacij enemu ali več ljudem. Upravljanje pomeni organizacijo in nadzor strukture, obdelave in dostave informacij. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo to omejeno na datoteke, vzdrževanje datotek in upravljanje življenjskega cikla papirnih datotek, drugih medijev in zapisov. S širjenjem informacijske tehnologije, ki se je začelo v 70. letih prejšnjega stoletja, je upravljanje informacij pričelo delovati v novi domeni in začelo vključevati tudi področje vzdrževanja podatkov<ref>{{Navedi revijo|title=Information science|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Information_science&oldid=941608168|journal=Wikipedia|date=2020-02-19|language=en}}</ref>.
<br />
== Informacijska poizvedba ==
Informacijska poizvedba (angl. "Information Retrieval", IR) je raziskovalno področje, ki se ukvarja z iskanjem dokumentov, informacij v dokumentih in metapodatkov o dokumentih ter iskanje v strukturiranem pomnilniku, relacijskih bazah podatkov in svetovnem spletu<ref>{{Navedi revijo|title=Information science|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Information_science&oldid=941608168|journal=Wikipedia|date=2020-02-19|language=en}}</ref>. Avtomatizirani sistemi za iskanje informacij se uporabljajo za redukcijo informacijske preobremenitve. Mnoge univerze in javne knjižnice uporabljajo IR sisteme za dostop do knjig, revij in drugih dokumentov. Najbolj vidne aplikacije IR so spletni iskalniki.
Postopek informacijske poizvedbe se začne, ko uporabnik vnese poizvedbo v sistem. Poizvedbe so formalne izjave o potrebah po informacijah, na primer iskalni nizi v spletnih iskalnikih. Pri iskanju informacij poizvedba ne identificira enotne enote v zbirki, s poizvedbo se lahko ujema več enot z različnimi stopnjami ustreznosti. Enota je entiteta, ki je predstavljena z informacijami v bazi podatkov. Glede na uporabo so lahko enote besedilni dokumenti, slike, zvoki, miselne mape ali videoposnetki, ki so v sistemu predstavljeni z metapodatki. IR sistem preveri ujemanje enot z iskalno poizvedbo, in jih razvrsti v skladu z relevantnostjo. Uporabnikom se nato prikažejo najvišje uvrščene enote<ref>{{Navedi knjigo|title=Information retrieval : data structures & algorithms|url=https://www.worldcat.org/oclc/25409467|publisher=Prentice Hall|date=1992|location=Englewood Cliffs, N.J.|isbn=0-13-463837-9|oclc=25409467|last=Frakes, William B. (William Bruce), 1952-|last2=Baeza-Yates, R. (Ricardo)}}</ref>.
<br />
== Iskanje informacij<ref>{{Navedi revijo|title=Information seeking|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Information_seeking&oldid=937199086|journal=Wikipedia|date=2020-01-23|language=en}}</ref>==
Iskanje informacij je postopek ali dejavnost poskusa pridobivanja informacij v človeškem in tehnološkem kontekstu. Iskanje informacij je povezano z informacijsko poizvedbo (IR), vendar se od nje razlikuje.
Veliko raziskav na področju bibliotekarstva in informacijske znanosti se je osredotočilo na prakse iskanja informacij strokovnjakov na različnih področjih strokovnega dela. Opravljene so bile študije vedenja knjižničarjev, akademikov, medicinskih strokovnjakov, inženirjev in odvetnikov. Večina teh raziskav je temeljila na delih Leckiejeve, Pettigrewove (danes Fisherjeve) in Sylvaina, ki je leta 1996 opravil obsežen pregled literature informacijske znanosti (angl. Library and Information Science, LIS) o iskanju informacij med strokovnjaki. Avtorji so predlagali analitični model informacijskega vedenja strokovnjakov, ki bi posplošil informacijsko vedenje med poklici in tako zagotovil temelje za prihodnje raziskave na tem območju.
<br />
== Informacijska družba<ref>{{Navedi revijo|title=Information society|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Information_society&oldid=937199166|journal=Wikipedia|date=2020-01-23|language=en}}</ref>==
Informacijska družba je družba, v kateri so ustvarjanje, distribucija, razširjanje, uporaba, povezovanje in upravljanje z informacijami pomembna gospodarska, politična in kulturna dejavnost. Cilj informacijske družbe je doseči konkurenčno prednost na mednarodni ravni z uporabo informacijske tehnologije (IT) na kreativen in produktiven način. V bistvu je informacijska družba sredstvo za pridobivanje informacij iz ene lokacije v drugo (Wark, 1997). Ker je tehnologija sčasoma postajala naprednejša, se je prilagodil tudi način medsebojnega deljenja teh podatkov.
Teorija informacijske družbe obravnava vlogo informacijske in informacijske tehnologije v družbi, vprašanje, katere ključne pojme je treba uporabiti za karakterizacijo sodobne družbe, in kako jih opredeliti. S tem je postala specifična veja sodobne sociologije.
V informacijski znanosti so od leta 2013 aktualne naslednje teme:
• človeško-računalniško sodelovanje z znanostjo
• tehnološka oprema
• semantični splet
• vrednostni dizajn
• interaktivni procesi oblikovanja
• načini ustvarjanja, uporabe in iskanja informacij
<br />
== '''Bibliotekarstvo in informacijska znanost'''<ref>{{Navedi revijo|title=Library and information science|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Library_and_information_science&oldid=942871689|journal=Wikipedia|date=2020-02-27|language=en}}</ref>==
Bibliotekarstvo (angl. "Library and Information Science", LIS) je skupek knjižničarskega in informacijskega področja.
[[Slika:NYC Public Library Research Room Jan 2006-1- 3.jpg|sličica|347x347_pik]]
Informacijska znanost izšla iz dokumentacijske znanosti in je zato povezana z znanstveno komunikacijo, bibliografskimi bazami podatkov in terminologijo. Bibliotekarstvo se je po drugi strani večinoma osredotočilo na knjižnice in njihove notranje procese. Informacijske vede so razvili znanstveniki, medtem ko se knjižničarstvo ukvarja s splošnimi in znanstveno-raziskovalnimi knjižnicami. Knjižničarsko izobraževanje je bilo v preteklosti v glavnem osredotočeno na izobraževanje knjižničarjev, zaposlenih v splošnih knjižnicah in se ni specifično posvečalo znanstveni komunikaciji in dokumentaciji. Ko so informacijski znanstveniki iz leta 1964 vstopili v knjižničarske šole, so delovali v skladu s svojimi kompetencami v zvezi z iskanjem informacij v bazah podatkov, vključno s koncepti, kot so priklic in natančnost, logične tehnike iskanja, oblikovanje poizvedb in sorodna vprašanja. Predmetne bibliografske zbirke podatkov in indeksi citiranosti so pomenili velik korak naprej pri razširjanju informacij tudi v učnem načrtu v knjižničarskih šolah.
Konec šestdesetih let so knjižničarske šole, ki so se v drugi polovici 20. stoletja na splošno razvijale od programov poklicnega usposabljanja do univerzitetnih ustanov, v svoja imena začele dodajati izraz "informacijska znanost". Prva šola, ki je to storila, je bila leta 1964 Univerza v Pittsburghu. V sedemdesetih in osemdesetih letih ji je sledilo še več šol, do devetdesetih pa so skoraj vse bibliotekarske šole v ZDA svojim imenom dodale informacijsko znanost. Na Danskem je na primer "Kraljevska šola knjižničarstva" leta 1997 spremenila angleško ime v Kraljeva šola knjižničnih in informacijskih znanosti. Izjeme vključujejo Tromsø na Norveškem, kjer je izraz znanstvena dokumentacija najprimernejše ime področja, Francija, kjer študij informatike in komunikacije tvorita eno disciplino, in Švedska, kjer so področja arhivske znanosti, knjižničarstva in muzeologije združeni kot arhivska, knjižnična in muzejska znanost.
V Sloveniji so na [http://www.ff.uni-lj.si/ Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani] v študijskem letu 2005/2006 začeli izvajati bolonjski prvostopenjski enopredmetni študijski program Bibliotekarstvo in informatika, v študijskem letu 2009/2010 pa so dodali še magistrske bolonjske programe: Bibliotekarstvo, Informacijska znanost z bibliotekarstvom in Založniški študiji. Te tri programe je v študijskem letu 2016/2017 nadomestil en združeni drugostopenjski program Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji.<ref>{{Navedi splet|title=Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo|url=http://oddelki.ff.uni-lj.si/biblio/|website=oddelki.ff.uni-lj.si|accessdate=2020-02-27|first=Tanja Merčun :|last=copyright (c)2007-}}</ref>
<br />
== Viri ==
<references />
<!--
{{DEFAULTSORT:Informacijska znanost}}
[[Kategorija:Informacijska znanost]]
[[Kategorija:Bibliotekarstvo]]
-->
|
