Radon: razlika med redakcijama

dodanih 4.692 zlogov ,  pred 1 letom
m
vrnitev sprememb uporabnika 86.61.13.167 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Hinko Gnito
(qsbfizbwiub)
Oznake: vizualno urejanje zamenjano blanking
m (vrnitev sprememb uporabnika 86.61.13.167 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Hinko Gnito)
Oznaka: vrnitev
{{Elementbox_header | number=86 | symbol=Rn | name=radon | left=[[astat]] | right=- | above=[[ksenon|Xe]] | below= [[ununoktij|Uuo]] | color1=#c0ffff | color2=green }}
okolja od 200 do 600 Bqm-3 in od 500 do 1500 Bqm-3 v delovnem okolju.
{{Elementbox_series | [[žlahtni plin]]i }}
{{Elementbox_groupperiodblock | group=18 | period=6 | block=p }}
{{Elementbox_appearance | brezbarven }}
{{Elementbox_atomicmass_gpm | [[1 E-25 kg|(222)]] }}
{{Elementbox_econfig | &#91;[[ksenon|Xe]]&#93; 4f<sup>14</sup> 5d<sup>10</sup> 6s<sup>2</sup> 6p<sup>6</sup> }}
{{Elementbox_epershell | 2, 8, 18, 32, 18, 8 }}
{{Elementbox_section_physicalprop | color1=#c0ffff | color2=green }}
{{Elementbox_phase | [[plin]] }}
{{Elementbox_meltingpoint | k=202 | c=-71 | f=-96 }}
{{Elementbox_boilingpoint | k=211,3 | c=-61,7 | f=-79,1 }}
{{Elementbox_heatfusion_kjpmol | 3,247 }}
{{Elementbox_heatvaporiz_kjpmol | 18,10 }}
{{Elementbox_heatcapacity_jpmolkat25 | 20,786 }}
{{Elementbox_vaporpressure_katpa | 110 | 121 | 134 | 152 | 176 | 211 | comment= }}
{{Elementbox_section_atomicprop | color1=#c0ffff | color2=green }}
{{Elementbox_crystalstruct | [[kubični kristalni sistem|kubični ploskovno-centriran]] }}
{{Elementbox_oxistates | 0 }}
{{Elementbox_electroneg_pauling | ni podatka }}
{{Elementbox_ionizationenergies1 | 1037 }}
{{Elementbox_atomicradiuscalc_pm | [[1 E-10 m|120]] }}
{{Elementbox_covalentradius_pm | [[1 E-10 m|145]] }}
{{Elementbox_section_miscellaneous | color1=#c0ffff | color2=green }}
{{Elementbox_magnetic | nemagneten }}
{{Elementbox_thermalcond_wpmkat300k | 3,61 m}}
{{Elementbox_cas_number | 10043-92-2 }}
{{Elementbox_isotopes_begin | isotopesof=radona | color1=#c0ffff | color2=green }}
{{Elementbox_isotopes_decay2 | mn=211 | sym=Rn
| na=[[izotop|sint.]] | hl=14,6 [[ura|h]]
| dm1=[[zajetje elektrona|ε]] | de1=2,892 | pn1=211 | ps1=[[astat|At]]
| dm2=[[razpad alfa|α]] | de2=5,965 | pn2=207 | ps2=[[polonij|Po]] }}
{{Elementbox_isotopes_decay | mn=222 | sym=Rn
| na=100 % | hl=3,824 [[dan|d]]
| dm=α | de=5,590 | pn=218 | ps=[[polonij|Po]] }}
{{Elementbox_isotopes_end}}
{{Elementbox_footer | color1=#c0ffff | color2=green }}
 
'''Radon''' je [[kemični element]], ki ima v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] simbol '''Rn''' in [[vrstno število|atomsko število]] [[86 (število)|86]]. Ta [[radioaktivnost|radioaktivni]] [[žlahtni plin]] nastane z razpadom [[radij]]a; radon je eden najtežjih [[plin]]ov in škodljiv [[zdravje|zdravju]]. Najbolj stabilni [[izotop]], Rn-222, ima [[razpolovno dobo]] 3,8 dni in se ga uporablja v [[radioterapija|radioterapiji]]. Povzroča [[pljučni rak|pljučnega raka]].
 
Čeprav je bil '''radon''' odkrit že v začetku prejšnjega stoletja, so prve povezave med njegovimi potomci in pljučnim rakom nastale šele v šestdesetih letih. Zgodba o kancerogenosti tega plina sega že v 16. stoletje, ko so v Nemčiji in na Češkem številni rudarji umirali za tako imenovano »Schneberg krankheit«.
Visoka umrljivost rudarjev zaradi pljučnih bolezni se je nadaljevala tudi v 19. stoletju. Še v času druge svetovne vojne so v prid večjim dobičkom pri proizvodnji opreme za vojaške namene pospeševali delo v rudnikih urana in popolnoma zanemarili kakršnokoli zaščito pred [[radioaktivnost]]jo.
 
Šele leta 1956 so se na Švedskem začele sistematične raziskave na tem področju.
V prvem obdobju so avtorji v glavnem poročali o koncentraciji radona in njegovih [[razpadni produkt|razpadnih produktov]] v zraku delovnega in bivalnega okolja. Sledilo je obdobje iskanja in pojasnjevanja vzrokov povišanih koncentracij. Slovenija je geološko heterogena dežela in zato zanimiva za meritve koncentracije radona. Prvič so se s tem problemom soočili leta 1969 v zvezi z rudnikom urana v Žirovskem vrhu. Kasneje so ugotovili povišane koncentracije tudi v rudniku živega srebra v Idriji, rudniku svinca in cinka v Mežici, medtem ko so bile vrednosti v premogovnikih nižje zaradi učinkovitega prezračevanja. Meritve so prešle v podzemne jame, pri čemer so v nekaterih delih namerili do 20 [[Bqm|kBqm-3]]. V Postojnski jami je koncentracija radona v območju od 2 so 4 kBqm-3, kar je za obiskovalca prispevek k letni dozi okrog 2 %, zaposleni pa morajo biti pod stalnim radiološkim nadzorom. Poleg meritev, ki potekajo v slovenskih zdraviliščih, so se leta 1986 pričele meritve radona v bivalnem okolju, pri čemer so se osredotočili predvsem na slovenske šole, vrtce in okrog 900 naključno izbranih stanovanj.
V Sloveniji do zdaj nimamo uradno določenih omejitev glede koncentracije radona v bivalnem in delovnem okolju, zato načeloma sledimo priporočilo [[ICRP]] (International Commission on Radiological Protection), ki dovoljuje koncentracijo radona v zraku bivalnega okolja od 200 do 600 Bqm-3 in od 500 do 1500 Bqm-3 v delovnem okolju.
 
== Zunanje povezave ==
112

urejanj