Andromeda (ozvezdje): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/dp/pnp |
slogovni popravki |
||
Vrstica 32:
}}
'''Andromeda''' je eno izmed 48 [[ozvezdje|ozvezdij]], ki jih je določil [[astronomija stare Grčije|grško-rimski]] astronom [[Ptolemaj]], in se tudi danes prišteva k [[seznam ozvezdij|88 sodobnim ozvezdjem]]. Leži severno od [[nebesni ekvator|nebesnega ekvatorja]]. Poimenovana je po princesi [[Andromeda (mitologija)|Andromedi]], hčerki Kasiopeje iz [[grška mitologija|grške mitologije]], ki je bila priklenjena na skalo kot daritev morski pošasti [[Kit (mitologija)|Kitu]]. Andromeda je na nebu najlepša med jesenskimi večeri na [[severna polobla|severni zemeljski polobli]]. Na nebu jo je mogoče videti ob drugih likih iz mita o [[Perzej]]u. Zaradi svoje severne [[deklinacija|deklinacije]] je Andromeda vidna samo do približno 40° južne širine; za opazovalce, ki so južneje, vedno leži pod obzorjem. To je tudi eno od največjih ozvezdij na našem nebu, saj je njena kotna velikost kar 722 [[kotna stopinja|kotnih stopinj]]. S tem je
Njena najsvetlejša zvezda, [[Alfa Andromede]], je [[dvozvezdje]], ki so ga nekoč šteli k [[Perzej (ozvezdje)|Perzeju]]. [[Gama Andromede]] je barvno dvozvezdje in priljubljeno opazovalno telo ljubiteljskih astronomov. [[Beta Andromede]] je rdeča orjakinja in je le za kanček temnejša kot Alfa, njena barva pa je prepoznavna celo s prostim očesom. Najbolj izrazito telo globokega vesolja je zagotovo [[Andromedina galaksija]] (M31, tudi Velika galaksija v Andromedi), ki je vidna celo s prostim očesom. To je nam najbližja spiralna galaksija in eden najsvetlejših [[Messierov katalog|Messierjevih teles]]. Znotraj ozvezdja leži tudi več manjših in temnejših galaksij, med drugim tudi satelitski galaksiji Velike galaksije v Andromedi: [[Messier 110|M110]] in [[Messier 32|M32]]. Andromeda vključuje tudi temnejšo in bolj oddaljeno galaksijo [[NGC 891]]. V teleskopih
V [[Kitajska astronomija|kitajski astronomiji]] so zvezde, ki zdaj gradijo Andromedo, sestavljale štiri različna ozvezdja, ki so imela astrološko in mitološko pomembnost. Ozvezdje, ki je povezano z Andromedo, obstaja tudi v indijski mitologiji. Andromeda je tudi mesto [[Radiant (astronomija)|radianta]] [[Andromedidi|Andromedidov]], šibkega [[Meteorski roj|meteorskega roja]], ki se pojavlja novembra.
Vrstica 67:
* [[Alfa Andromede|α And]] (Alferatz, Sirah) je najsvetlejša [[zvezda]] tega ozvezdja. To je dvozvezdje sprektralnega razreda A0p{{sfn|Moore|Tirion|1997|pp=116–117}} z [[Navidezna magnituda|navidezno magnitudo]] 2,1 in [[Izsev|izsevom]] {{Izsev|96}}.{{sfn|Moore|2000|pp=328–330}} Od Zemlje je oddaljena 97 [[Svetlobno leto|svetlobnih let]].{{sfn|SIMBAD Alpha And}} V zahodni mitologiji predstavlja Andromedino glavo, tradicionalni [[Arabščina|arabski]] imeni – 'Alferatz' in 'Sirah' iz fraze ''surrat al-faras'' – {{sfn|Davis|1944}} pa včasih prevajajo kot »popek žrebca«.{{sfn|Ridpath, ''Star Tales'' Andromeda}}{{sfn|Ridpath|Tirion|2009|pp=61–62}}{{sfn|Odeh|Kunitzsch|1998}} Arabski imeni odkazujeta, da je α And nekoč skupaj s tremi zvezdami v Pegazu ([[Alfa Pegaza|α]], [[Beta Pegaza|β]] in [[Gama Pegaza|γ Peg]]) tvorila [[asterizem]] »Veliki Pegazov kvadrat«, zato je hkrati pripadala Andromedi in Pegazu in jo je Bayer uradno poimenoval »Delta Pegaza« (δ Peg). To ime se zdaj uradno ne uporablja več.{{sfn|Moore|Tirion|1997|pp=116–117}}{{sfn|Ridpath, ''Star Tales'' Andromeda}}{{sfn|Moore|2000|pp=328–330}}
* [[Beta Andromede|β And]] (Mirah) je rdečkasta [[Zvezda orjakinja|orjakinja]] spektralnega tipa [[Spektralna razvrstitev zvezd|M0]].{{sfn|Moore|Tirion|1997|pp=116–117}}{{sfn|SIMBAD Mirach}} Leži v asterizmu, znanem kot »pas«. Od nas je oddaljena 198 svetlobnih let.{{sfn|SIMBAD Mirach}} Njena navidezna magnituda znaša 2,06,{{sfn|Ridpath|2001|pp=72–74}} njen izsev pa {{Izsev|115}}.{{sfn|Moore|2000|pp=328–330}} Njeno ime izhaja iz arabske fraze ''al-Maraqq'',
* [[Gama Andromede|γ And]] (Almah) je svetlo oranžna orjakinja spektralnega tipa [[Spektralna razvrstitev zvezd|K3]].{{sfn|Moore|Tirion|1997|pp=116–117}} Leži v južnem delu ozvezdja in ima navidezno magnitudo 2,14.{{sfn|Moore|2000|pp=328–330}} Almah je večzvezdje z rumeno osnovno komponento magnitude 2,3 in modrozeleno sekundarno zvezdo magnitude 5,0. Med seboj sta ločeni 9,7 kotnih sekund.{{sfn|Thompson|Thompson|2007|pp=66–73}}{{sfn|Ridpath, ''Star Tales'' Andromeda}}{{sfn|Ridpath|Tirion|2009|pp=61–62}} Britanski astronom William Herschel je o zvezdi dejal: »presenetljiva razlika v barvah obeh zvezd je kazal, da sta to sonce in njegov planet, saj sta bili njuni barvi razmeroma kontrastni«.{{sfn|French|2006}} Sekundarno zvezdo je Herschel opisal kot »svetlo modro v barvi neba, približujočo se zeleni«.{{sfn|French|2006}} V resnici je tudi sama dvozvezdje s sekundarno komponento magnitude 6,3{{sfn|Thompson|Thompson|2007|pp=66–73}} in obhodno periodo 61 let.{{sfn|Moore|2000|pp=328–330}} Sistem je od nas oddaljen 358 svetlobnih let.{{sfn|SIMBAD Gamma1 Andromedae}} Almah je bil poimenovan po arabski frazi ''ʿAnaq al-Ard'', kar pomeni 'zemeljski otrok', kar je nejasno sklicevanje na žival, ki pomaga levu pri iskanju plena.{{sfn|Davis|1944}}{{sfn|Odeh|Kunitzsch|1998}}
* [[Delta Andromede|δ And]] je oranžna orjakinja tipa [[Spektralna razvrstitev zvezd|K3]]{{sfn|Moore|Tirion|1997|pp=116–117}} z magnitudo 3,3.{{sfn|Ridpath|2001|pp=72–74}} Od Zemlje je oddaljena 105 svetlobnih let.{{sfn|SIMBAD Delta Andromedae}}
Vrstica 89:
[[Slika:M31bobo.jpg|obroba|desno|sličica|250x250_pik|M31, Velika galaksija v Andromedi]]
Ozvezdje Andromeda je precej odmaknjeno od [[Galaktična ravnina|galaktične ravnine]], zato ne vsebuje nobenih [[Odprta zvezdna kopica|odprtih kopic]] ali svetlih [[Meglica|meglic]] Rimske ceste. Zaradi optične oddaljenosti od zakrivajočega plina, prahu in gneče zvezd je lahko v Andromedine robove vključenih veliko vidnih oddaljenih galaksij.{{sfn|Thompson|Thompson|2007|pp=66–73}} Najbolj znano [[telo globokega vesolja]] v Andromedi je [[spiralna galaksija]] Messier 31 (M31) ali NGC 224. Večinoma je poznana kot [[Andromedina galaksija]].{{sfn|Pasachoff|2000|p=244}} M31 je eno najbolj oddaljenih teles,
Prihodnost Andromede in Rimske ceste je nevarna: po približno 5 milijardah let se bi lahko začel [[trk Andromede z Rimsko cesto]], ki bi privedel do intenzivnejšega porajanja zvezd.{{sfn|Wilkins|Dunn|2006|pp=348, 366}}
| |||