Karen Horney: Razlika med redakcijama

'''Karen Horney''' ([[16. september]] [[1885]], [[Hamburg]] - [[4. december]] [[1952]], [[New York]]) velja za eno najvplivnejših neofreudovskih [[psihoanalitičark]] dvajsetega stoletja, ki je odločilno prispevala k poglabljanju in nadgradnji pomembnih teoretskih konceptov [[psihoanaliza|freudovske analize]]. Bila je tudi soutemeljiteljica [[feministične analize]].

[[Nevroza]] je psihično pogojena motnja, ki prizadene osebnostno strukturo, njeni bolezenski znaki na psihičnem in telesnem funkcionalnem področju pa so neposredna posledica in simbolični izraz patogenega duševnega konflikta, ki ostaja zunaj zavesti. Posameznik ima torej težave z obvladanjem nekaterih psihosocialnih stresorjev iz okolja, na razvoj nevroze pa vplivajo tudi kulturni dejavniki. S to tezo je prišla v konflikt s Freudom, saj je menila, da je Freud ignoriral kulturne dejavnike. Karen Horney meni, da bodo v neki kulturi zboleli tisti posamezniki, ki se bodo morali zaradi neprijetnih izkušenj v otroštvu, ki zajemajo občutke izoliranosti, zaničljiv odnos staršev, pomanjkanje topline in bližine ter nespoštovanje otrokovih potreb, močneje spoprijeti s problemi in konflikti, značilnimi za to kulturo, in ki jih ne bodo mogli rešiti oz. jih bodo rešili le v nevrozi. Posameznik se pogosto znajde v tekmovalnih medosebnih odnosih, kjer mora biti ravno dovolj agresiven, a hkrati tudi požrtvovalen, nesebičen in skromen. Ker je tekmovalnost polna sovražnih napetosti, se zmanjšujejo posameznikove zmožnosti, da bi občutek varnosti doživel v ljubezni in prijateljstvu. Posameznikove možnosti za uspeh so omejene in zelo odvisne od kulturnih okoliščin, ki posameznika z ničemer ne spodbujajo k socialnem odnosu. Horney tudi meni, da je samouresničevanje končni človekov cilj. Otroku je tudi dana možnost samouresničevanja, ki pa mu jo lahko medosebni odnosi omogočijo. Pomanjkanje ljubezni, sovraštvo in odklanjanje pa bodo povzročili, da bo otrok svojo ustvarjalno energijo preusmeril v iskanje varnosti in razvijanje prisilnih obrambnih mehanizmom, z namenom da bi se izognil konfliktom in zmanjšal tesnobo. Nevrotični razvoj osebnost vedno bolj oddaljuje od samouresničitve.

Freud je poudarjal zavidanje penisa, Horney pa je zanikala pomen le-tega. Menila je tudi, da ljudje ženskam zavidajo sposobnost rojevanja. Poleg tega je Horney menila, da ima [[Ojdipov kompleks]] vpliv na oba spola, medtem ko je Freud trdil da ima [[Ojdipov kompleks]] vpliv le na moške.

Kot ena prvih psihiatrinpsihiatrinj ženskega spola je objavila tudi esej o tej psihološki disciplini. Med letoma 1922 in 1937 je napisala 14 takih esejev, ki jih je združila v knjigo [[''Feminine Psychology]]''. V eseju [[''Problemi feminističnega mazohizma'' (The Problem of Feminine Masochism]]), Horney izpostavlja, da kultura in družba spodbuja ženske k temu, da so odvisne od moških na področju premoženja in ljubezni. Omenja tudi, da družba na splošno precenjuje moške, ženske pa dojema le kot objekte lepote.