Vlasto Kopač: Razlika med redakcijama

Arhitekt Vlasto Kopač se je rodil v družini slovenskega [[akademski slikar|akademskega slikarja]]. Po očetu je podedoval dar oblikovanja. Leta [[1934]] se je vpisal na arhitekturo Ljubljanske univerze in bil v letih [[1937]] do [[1940]] pri [[Jože Plečnik|Jožetu Plečniku]] zaposlen kot [[risar]]. Zaradi [[komunizem|komunistične]] propagande je bil leta [[1936]] obsojen na 4 mesece zapora. Od leta [[1938]] je bil član [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]. Oktobra [[1943]] ga je aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] politična [[policija]] in od januarja [[1944]] je bil [[taborišče|taboriščnik]] v [[Dachau]]. Po končani vojni se je junija 1945 vrnil v Slovenijo. Postal je prvi predsednik [[Planinska zveza Slovenije|Planinske zveze Slovenije]]. Kot [[alpinist]] je bil aktiven že pred letom [[1941]]. Zaslužen je za pripravo in izdajo prvih dveh povojnih planinskih [[zemljevid]]ov. Novi oblastniki sogaso ga jeseni 1947 zaprli. Avgusta [[1948]] je bil na t. i. [[Dachauski procesi|dachauskih procesih]] obsojen na smrt, nato pomiloščen na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom.

Kopač, velik ljubitelj planin, predvsem [[Velika Planina|Velike planine]], je že leta [[1934]] postal med prvimi najemniki pastirske koče na Veliki planini. Po vojni se je zavzemal za urejanje Velike planine, da bi le ta tako ohranila svojo prvotno podobo in je načrtoval obliko značilnih stanov, ki so še danes znamenitost Velike in Male planine.