Znanstvena klasifikacija živih bitij: Razlika med redakcijama

Raziskovanje [[Novi svet|Novega sveta]] je prineslo večje število novih rastlin in živali, ki so potrebovale opis in klasifikacijo. Starejši sistemi so oteževali študij in umeščanje teh novih primerkov v zbirko in pogosto je ista rastlina ali žival dobila različna imena le zato, ker je bilo število vrst preveliko. Sistem je potreboval razvrščanje primerkov po skupinah, tako da bi jih bilo lažje najti; binomski sistem je bil ravzit na osnovi [[Morfologija (biologija)|morfologije]] s skupinami s podobnim videzom. V drugem delu 16. stoletja in na začetku 17.-tega se je začela temeljita študija živali, ki je najprej vodila k podobnim vrstam in se je postopoma razširila dokler ni ustvarila dovolj veliko bazo znanja, ki je služila klasifikaciji kot osnova za anatomske značilnosti. Napredek pri uporabi tega znanja pri razvrščanju živih bitij je rezultat raziskav anatomov kot so [[Hieronymus Fabricius|Fabricius]] (1537–1619), [[Petrus Severinus]] (1580–1656), [[William Harvey]] (1578–1657) in [[Edward Tyson]] (1649–1708). Napredek v klasifikaciji zaradi dela [[entomolog]]ov in prvih [[mikroskopist]]ov je rezultat raziskav ljudi kot so [[Marcello Malpighi]] (1628–1694), [[Jan Swammerdam]] (1637–1680) in [[Robert Hooke]] (1635–1702). [[Lord Monboddo]] (1714–1799) je bil eden izmed zgodnjih abstraktnih mislecev, katerih dela ponazarjajo znanje o odnosih med vrstami in je že nakazal teorijo [[evolucija|evolucije]].<ref>{{cite web|url = http://www.insecta.bio.pu.ru | accessdate = 2008-10-09 | title = Nomina Circumscribentia Insectorum}}</ref>

 

Od poznega 15-stoletja je večje število avtorjev postalo zaskrbljenih zaradi tako imenovanih »metodistov« (''methodus''=metoda). Avtorjem metoda pomeni razvrščanje mineralov, rastlin in živali glede na načela logične razdelitve. Izraz »metodisti« je uporabil [[Carolus Linnaeus]] v svoji ''Bibliotheca Botanica'' za označitev avtorjev, ki skrbijo za načela razvrščanja (v nasprotju z »zbiralci«, ki v osnovi ukvarjajo le z opisi rastlin in se ne menijo za njihovo umestitev v rodove, itd.). Pomembnejši zgodnji »metodisti« so bili italijanski filozof, zdravnik in botanik [[Andrea Caesalpino]], angleški naravoslovec [[John Ray]], nemški zdravnik in botanik [[Augustus Quirinus Rivinus]] in francoski zdravnik, botanik in popotnik [[Joseph Pitton de Tournefort]].