Franc Ksaver Gmeiner: Razlika med redakcijama

▲je podkrepil ukrepe Jožefa II. Hkrati, pa je filozofijo raziskoval na nove načine, ki so se razlikovali od metod, ki so jih uporabljati filozofi v 18. stoletju. Najbolj znana in zanimiva metoda s katero je Gmeiner analiziral filozofijo je bil zgodovinski pregled, s katerim je iskal temelje filozofskega razmišljanja in opazoval v kakšnih okoliščinah so se pojavili. Nekajkrat je filozofska vprašanja raziskoval v obliki biografij, saj jim je dal "rojstvo", razvoj in nekaterim tudi "smrt" oz. nadomestitev ideje z bolj aktualno. V vseh njegovih delih lahko opazimo razsvetljenske ideje, ki so prepojile evropski literarni svet in sistematičen, skoraj znanstven pristop k iskanju resnice. Vsaki trditvi je skušal poiskati trdne dokaze, ki jo potrjujejo ali izključujejo, saj lahko samo s takimi trditvami opisujemo svet okoli nas.

▲V obsežnem delu Literärgeschichte des Ursprungs und Fortganges der Philosophie Gmeiner raziskuje zgodovino filozofije od samega začetka, se pravi od pojava človeka, do filozofije, ki je bila aktualna v 18. stoletju.

▲S pojavom človeka se pojavijo osnovne potrebe, ki pa so po Gmeinerju izvor vseh umetnosti. Prvotne potrebe so bile najbolj osnovne in primitivne in sicer potrebe po vodi, hrani, zaščiti pred naravo, zavetišče... Zadovoljevanje teh osnovnih potreb (beseda potreba v najožjem smislu) pa je izvor mehaničnih umetnosti, ki bi jih danes poimenovali veščine oziroma proizvodni načini. takoj za zadovoljevanjem osnovnih potreb pa je zadovoljevanje udobja, ki pa je potreba v nekem širšem smislu.

▲Gmeiner svojo pozornost preusmeri na človekov odnos z družbo. Meni, da lahko le z nemotenim sodelovanjem zagotovi vse svoje materialne in duhovne potrebe. To sodelovanje pa omogoči ključna človekova pridobitev, ki ustvari znanost in filozofijo, in to je govor. Le ta nam omogoči prenos informacij in idej. Omogoči pa nam prenos umetnosti (tj. veščin) iz ene generacije v drugo, kar pa eksponentno pospeši učenje ter poveča napredek v znanosti znotraj vsake generacije. Gmeiner trdi, da je človek sam iznašel govor, kar po njegovem mnenju potrjujejo dejstva, da so pojmi v naravi vedno med seboj povezani (slušni vtisi so povezani z vidnimi). Posnemanje naravnih zvokov in njihovo povezovanje z drugimi čutnimi vtisi pa je osnova vseh jezikov, to pa je opazno skoraj pri vseh Evropskih jezikih.

▲V tem delu so najbolj razviden način filozofskega mišljenja, ki ga je razvil Franc Gmeiner. Njegova dela so izjemno sistematična in podrobna. Osredotočijo se na iskanje vzrokov ter utemeljitev na vse tudi če se to zdi samoumevno. Dela so zelo analitična in po navadi je razmišljanje prikazano linearno, tako da si dogodki, ideje in utemeljitve logično sledijo ena za drugo in se smiselno povezujejo.

▲ Za slovenski prostor je Gmeiner izredno pomemben, saj je slovenske Filozofe seznanil s podrobno zgodovino filozofije. Postavil je visok standard iskanja resnice z utemeljevanjem vzrokov vseh stvari. Slovenski in tudi širši Evropski prostor je seznanil z opisovanjem zgodovine z življenjepisom (sistematično, vsak dogodek ima svoj čas in mu sladi naslednji dogodek). Bil je tudi vnet privrženec vpeljevanja narodnega jezika v filozofijo (v mislih pa je na žalost imel nemščino). Svojo filozofijo je postavil na razsvetljenska, racionalistična načela, ki jih je prenesel tudi na slovenski prostor.