Jelka Stanič: Razlika med redakcijama

{{Infopolje Oseba}}

 

Jelka Stanič je bila ena najvidnejših slovenskih violinistk ob polovici 20. stoletja. Violine se je sprva učila pri očetu, [[Fran Stanič|Franu Staniču]], študirala je na glasbenem konservatoriju v Ljubljani, kjer je leta [[1945]] v razredu [[Jan Šlais|Jana Šlaisa]] diplomirala. Izpopolnjevala pa se je pri [[Vaclav Humel|Vaclavu Humlu]] na [[Akademija za glasbo v Zagrebu|Akademiji za glasbo v Zagrebu]], pri [[Ernest Morawec|Ernestu Morawcu]] v [[Salzburg]]u in pri [[Henryk Szeryng|Henryku Szeryngu]] ([[Nica]], [[Pariz]]). [[Debi]]tirala je leta [[1946]] s koncertom v [[Slovenska filharmonija|Slovenski filharmoniji]], kjer je s [[Tržaška filharmonija|Tržaško filharmonijo]] krstno izvedla 2. violinski koncert [[Lucijan Marija Škerjanc|Lucijana Marije Škerjanca]]. Leta 1955 se je proslavila tudi s koncertno turnejo po Nemčiji s pianistom [[Marijan Lipovšek|Marijanom Lipovškom]]. Do leta [[1956]] je igrala v orkestru [[ljubljanska Opera|ljubljanske Opere]], do 1967 je bila članica [[Ansambel Zagrebških solistov|Ansambla Zagrebških solistov]], sicer pa je profesionalno delovala kot [[koncertni mojster]] in solist-koncertant v Sloveniji in kasneje v Nemčiji. Nazadnje je delovala v radijskem orkesteru v [[Saarbrücken|Saarbrücknu]]. Krstno je izvedla več del slovenskih skladateljev. Njen prvi mož je bil slovenski skladatelj [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]], kasneje pa se je poročila s slovitim italijanskim [[violončelist]]om [[Antonio Janigro|Antoniom Janigrom]].

== Glej tudi ==

*[[seznam slovenskih violinistov]]

 

{{Škrbina o glasbeniku}}