Koncentracijsko taborišče Dachau: Razlika med redakcijama

V začetku leta 1937 so enote [[SS]] zadolžile ujetnike, da prenovijo stavbo taborišča Dachau na območju sedanjega taborišča. Jetniki so bili prisiljeni v to delo. Morali so zrušiti nekdanjo tovarno streliva, bili so pod velikim psihičnim pritiskom, pogoji za delo so bili izredno slabi. Stavbe so bile zgrajene v sredini avgusta 1938, taborišče je bilo bistveno spremenjeno. Delovalo je do 29. aprila 1945, ko so ga osvobodili Američani; jetniki so se postopoma vrnili domov. TakoV jetaborišče so pripeljali druge zapornike. Dachau je postal prvo učinkovito delovno in uničevalno taborišče v takratnem [[tretji rajh|tretjem rajhu]]. Bilo je tudi vzorec za vsa druga taborišča. Število judovskih jetnikov je vedno bolj naraščalo, najbolj je naraslo med 10. na 11. novembrom 1938, ko je Hitler izvedel [[Kristalna noč|kristalno noč]] in zaprl 10.000 Judov. Večina je bilo moških, ki so jih kasneje izselili iz Nemčije.

V taborišču je bilo tudi izjemno veliko Slovencev, zlasti mladih intelektualcev in drugih izobražencev. Samo v glavnem taborišču je bilo takoj po osvoboditvi popisanih 2907 preživelih Slovencev in 2537 Judov. Samo Rusov, Poljakov in Francozov je bilo več. Natančno število Slovencev, ki so trpeli in umirali v taborišču, ne bo nikoli znano, ker so bili ob prihodu vpisani kot Avstrijci, Italijani, Madžari, Jugoslovani ali Slovenci. Preživeli Slovenci so zapustili taborišče v začetku junija 1945 v treh večjih transportih. Pred odhodom so izdajali svoj časopis Dachauski poročevalec in dokumentirali stanje s fotografijami in risbami. Znane risbe so izdelali Zoran Mušič, Božo Pengov, Vlasto Kopač, Bruno Vavpotič in drugi. Simbolični taboriščni tarok je narisal Boris Kobe. Desetletja kasneje so svoje spomine skozi likovne izdelke izražali tudi drugi ustvarjalci, kakor Karel Appel ali Bogdan Borčić. VMed Dachauuznanimi pisatelji je bil zaprtv taborišču krajši čas Boris Pahor; dalj časa Fran Albreht, Alojz Kraigher, Vladimir Kralj in Ludvik Mrzel. Med umrlimi je bil Ivo Grahor. Taboriščnik je bil tudi Boris Fakin (Igor Torkar), ki so ga po vojni obsodili in zaprli še novi oblastniki v Jugoslaviji. Kot obtoženec v Dachauskih procesih je moral odsedeti še štiri leta in štiri dni.

V stavbi, kjer jesta bilabili med 2. svetovno vojno menza in kuhinja, je danes muzej. Ohranjena je tudi še komandantura, ki je bila za tako strašno in veliko taborišče presenetljivo majhna. V pritličju so bili prostori za SS-stražarje na dolžnosti in za počitek in seveda slovita kovinska vhodna vrata z napisom Arbeit macht frei.(Delo osvobaja).