Norveški rigsdaler: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: thumb|350px|Bankovec za 5 rigsdalerjev iz leta 1807; Norveška je tistega leta ponovno uvedla papirnat denar ''... |
Zgodovina... |
||
Vrstica 2:
'''Rigsdaler''' je bil [[norveška]] in [[danska]] denarna enota. Na Norveškem je bil v veljavi do leta 1816 in na Danskem do leta 1873. V [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], [[Švedska|Švedski]] in [[Danska|Danski]] je bil v rabi podobno imenovani ''reichsthaler'', ''riksdaler'' in ''rijksdaalder''.
==Zgodovina==
V realni uniji [[Danska-Norveška|Danske in Norveške]] je bil v obtoku danski in norveški denar. Norveška sama je kovala dva rigsdalerja z dvema vrednostma: ''rigsdaler courant'', vreden 96 ''[[skilling]]ov'', in ''rigsdaler specie'', vreden 120 ''skillingov''.
Po sklenitvi [[Švedsko-norveška zveza|Švedsko-norveške zveze]] leta 1816 je bil ''rigsdaler specie'' preimenovan v ''speciedaler'' in postal standardna norveška denarna enota.
==Kovanci==
[[Slika:Speciedaler.gif|thumb|250px|levo|Rigsdaler iz leta 1628, na katerem je na reverzu lev iz norveškega grba, na obverzu podoba kralja [[Kristijan IV. Danski|Kristijana IV. Danskega]]]]
V poznem 18. iz zgodnjem 19. stoletju so se kovali novci za 1, 2, 4, 8 in 24 skillingov ter novci za 1⁄15, 1⁄5, 1⁄3, 1⁄2, 2⁄3 in 1 rigsdaler.
==Bankovci==
Leta 1695 je norveška vlada izdala bankovce za 10, 20, 25, 50 in 100 rigsdalerjev (''spelt rixdaler'').<ref name=ref1>Cuhaj 2010, str. 921.</ref> Bankovci z vrednostmi 1, 5, 10 in 100 rigsdalerjev so bili ponovno uvedeni leta 1807. Leta 1810 je bil uveden še bankovec za 12 skillingov.<ref name=ref1/> Naslednjo serijo bankovcev z vrednostmi 1, 5, 50 in 100 rigsdalerjev je leta 1813 izdala Rigsbankens Norske Avdeling.<ref>Cuhaj 2010, str. 922.</ref> Kasnejše serije so izdale Norges Midlertidige Rigsbank (1814), Stattholderbevis (1815) in Norges Bank (1817–1822 do danes).<ref>Cuhaj 2010, str. 922-928.</ref>
==Sklici==
| |||
.jpg){kind=link}