Dravinja: Razlika med redakcijama

Večji levi pritoki so [[Ločnica (Dravinja)|Ločnica]], [[Oplotnica (potok)|Oplotnica]], [[Ličenca (potok)|Ličenca]], [[Brežnica]], [[Ložnica (Dravinja)|Ložnica]] in [[Polskava (potok)|Polskava]]. Glavni desni pritoki so [[Ljubnica (Dravinja)|Ljubnica]], [[Koprivnica (Dravinja)|Koprivnica]], [[Žičnica (potok)|Žičnica]], [[Bela (Dravinja)|Bela]], [[Skralska]], [[Jesenica (Dravinja)|Jesenica]], [[Peklača]] in [[Rogatnica]].

Tu se značaj Dravinje povsem spremeni: iz hitro tekočega potoka se spremeni v manjšo reko z razmeroma majhnim strmcem in počasnejšim tokom, čeprav je tudi še naprej ohranila svojo izrazito hudourniško naravo. Njena struga je v precejšnji meri umetno preoblikovana in kot takšna teče naprej proti jugovzhodu skozi [[Draža vas|Dražo vas]] in [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]]. Na tem odseku se ji z leve pridruži pritok [[Oplotnica (potok)|Oplotnica]] in z desne [[Žičnica (potok)|Žičnica]] ter Klokočovnik. Pri Ločah se Dravinja usmeri proti vzhodu in teče več kot 30 km daleč po slikoviti [[Dravinjska dolina|Dravinjski dolini]], zarezani med nizke [[Dravinjske gorice]] na severni ter gozdnati [[Boč]] in [[Haloze]] na južni strani. Sprva je struga Dravinje še močno preoblikovana, približno od [[Poljčane|Poljčan]] naprej pa je večinoma v naravnem stanju in prosto vijuga v lepih [[meander|meandrih]] po 400–800 m široki naplavni ravnici. Ker je ravnica izpostavljena pogostim poplavam, je ostala skoraj v celoti pod travniki, naselja so odmaknjena vstran od reke na nekoliko višje robne dele doline in jih poplave večinoma ne dosežejo. Z leve strani pritekajo vanjo iz gričevja le manjši pritoki (npr. [[Ličenca (potok)|Ličenca]] in [[Brežnica]]), z desne strani pa se v Dravinjo steka več kratkih in strmih grap izpod [[Boč (gora)|Boča]] in iz [[Haloze|Haloz]] (npr. [[Bela (Dravinja)|Bela]], Jelovški potok, [[Skralska]], [[Jesenica (Dravinja)|Jesenica]]), ki so v dolino nasule izrazite vršaje, na katerih so se namestile manjše vasi.